Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica

Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica
Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica (Foto: Osebni arhiv)

Nadstandardna zavarovanja bi morala biti standard

»Problematiko našega zdravstva je treba obravnavati celovito. Imamo veliko strokovnjakov, ki bi lahko združili znanja, vsak s svojega področja in se lotili reševanja tega problema. Politika se s svojimi kratkoročnimi cilji in pogledi ne bi smela vmešavati v tako resno zadevo in na račun populističnih izjav nabirati političnih točk. Problem našega zdravstva je splošen družbeni problem, ki bi moral biti nad interesi politike. In tako bi ga bilo treba tudi reševati. Mi, kot zavarovalnica, imamo večdesetletne izkušnje na področju zdravstvenih zavarovanj, razvoja in financiranja storitev. In lahko bi veliko dobrega doprinesli s svojimi podatki, z izkušnjami in znanjem k reševanju problema. Za rešitev našega zdravstva namreč potrebujemo družbeni konsenz,« je prepričan Gabrijel Škof, predsednik zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS).
V pogovoru ob koncu akcije Moj zdravnik, ki jo AS kot zlati pokrovitelj podpira že vrsto let, smo ga vprašali, kje vidi rešitve za glavne težave slovenskega zdravstvenega sistema, ki ga je lani kot uporabnik izkusil tudi na lastni koži.



Ste zagovornik sobivanja javnega in zasebnega zdravstvenega sistema. Ali lahko na kratko izpostavite prednosti enega in drugega?

V resnici je sistem en in ta mora delovati tako, da ljudem nudi najboljšo oskrbo. Najbolj merodajen za njegovo oceno je evropski zdravstveni indeks za leto 2017, ki meri kakovost zdravstvenih sistemov v evropskih državah – Slovenija ostaja nekje na sredini. Težave ostajajo dolge čakalne vrste, tudi izidi zdravljenja so ocenjeni nekoliko slabše. Že dolga leta je na vrhu Nizozemska. Njen sistem temelji sicer na konkurenčnosti med zdravstvenimi zavarovalnicami, ki so ločene od izvajalcev storitev. A najbolj zanimivo je to, da so iz odločanja izločili politike in birokrate in v operativno odločanje o zdravstvenem varstvu pritegnili organizacije pacientov. Kar se tiče denarja, se je na omenjeni lestvici zelo povzpela Slovaška, ki pa za zdravstvo nameni manj denarja kot Slovenija. Predvsem so zmanjšali čakalne vrste in povečali dostopnost. Res je, da so pred nedavnim uvedli zasebno zdravstveno zavarovanje, ampak tega skoka za zdaj še ne pripisujejo temu ukrepu. Slovenija nima najslabšega sistema, naj to poudarim, lahko pa bi bil veliko boljši in mogoče stvari, ki so v tej raziskavi ocenjene kot dobre, ljudje niti ne občutimo. Saj veste, najbolj se vedno slišijo negativne stvari, pozitivne zelo težko pohvalimo.

Na kakšen način bi morala biti povezana oziroma organizirana za večjo učinkovitost, da bi bili ljudje oziroma zavarovanci bolj zadovoljni?
Mi imamo kar nekaj nakopičenih problemov in vse ni povezano z denarjem. Ne vem, kako interno delujejo procesi v zdravstvenih ustanovah, saj sam nikoli nisem delal v zdravstvu in seveda tudi ne v javnem delu. Delam pa že 31 let v zavarovalništvu, od tega 11 let v družbi, ki je povsem v zasebni lasti. In naši procesi so zelo urejeni, lahko rečem, da denarju, ki prihaja v hišo in gre iz hiše, zelo dobro sledimo. Dvomim, da je tako v javnem zdravstvenih ustanovah, saj vsi vidimo, kako denar nenadzorovano teče nekam drugam. Mi žal tudi računov, ki jih plačamo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne moremo preverjati, saj nam zakon ne dovoli vpogleda in presoje določenih podatkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima. Tako delamo samo logične kontrole in smo pri teh odkrili napake v vrednosti 1 odstotka izplačanih škod, kar je na letni ravni znašalo približno milijon evrov. Za primer: pri avtomobilskih zavarovanjih, kjer se sami pogajamo s servisi in drugimi, vemo za vsak vijak, koliko stane, v zdravstvu pa ne vemo, čeprav za nekatere zdravstvene storitve plačamo tudi 90 odstotkov cene.

Zakaj je kljub ugodnim ocenam mednarodnih organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, ki jih je deležno slovensko zdravstvo, z njim nezadovoljna velika večina ljudi? Kateri so po vašem glavni razlogi za to nezadovoljstvo?
Žal nisem videl teh poročil, ki govorijo o dobrih ocenah. Poznam pa evropski zdravstveni indeks in tam ne napredujemo po lestvici navzgor.

Ali je to tudi razlog, da se čedalje bolj povečuje število zasebnih zdravstvenih zavarovanj?

Ja, zelo rad poudarjam, da smo včasih naše zavarovanje za hiter dostop do specialistov predstavljali kot nadstandardno zavarovanje. To, kar sedaj nudimo s specialisti, bi moral biti standard v našem javnem zdravstvenem sistemu. S čakalnimi dobami se stroški zelo povečujejo – tako stroški zdravljenja kot bolniške odsotnosti, kar je tudi strošek nas delodajalcev.

Tudi sami ste lani prestali operacijo hrbtenice. Ali ste bili z zdravstveno oskrbo zadovoljni in kje ste se operirali?
Ja, zelo zadovoljen. Ko sem ocenil, da bi »padel« v 900-dnevno čakalno dobo, sem se odločil, da se operiram pri zasebniku. Operiral me je dr. Gorenšek, ki je res strokovnjak na svojem področju in se mu lahko samo zahvalim za dobro delo, ki ga je naredil.

Pred vrati so parlamentarne volitve. Kakšnega ministra za zdravje si želite?
Kot uporabnik zdravstvenih storitev si želim ministra, ki bi postavil dolgoročno blaginjo državljanov pred kratkoročne politične cilje. Kot menedžer v zavarovalnici pa nekoga, ki bi znal slišati ter poslušati in bi se bil pripravljen pogovarjati. Veste, v timskem delu ni nič slabega, ravno obratno, prinese lahko zelo velike spremembe na bolje.

V akciji Moj zdravnik, ki ga AS kot zlati sponzor podpira več kot desetletje, izpostavljamo in nagrajujemo najbolj človeško v zdravstvu in etiko v odnosih. Kaj pa pri zavarovanju? Ali za zdravstveno zavarovanje veljajo kakšne posebnosti?
Po izobrazbi sem pravnik in prepričan sem, da je etično, da se tako pomembni dogovori, kot je dogovor o skrbi za zdravljenje, določi s pogodbo. Res je, da zakon določa izvajanje obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlika med njima je, da pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju zavarovalnica in zavarovanec skleneta pogodbo. In ta natančno opredeljuje tako pravice kot obveznosti obeh. Takšno pogodbo bi pričakoval tudi kot pacient in plačnik storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Tako pa vem samo to, koliko mi mesečno odtrgajo od plače, v teoriji vem, kaj mi za to pripada, ali mi bo storitev na voljo, ko jo bom potreboval, pa je na žalost že veliko vprašanje.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravstveno zavarovanje , adriatic slovenica

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.