Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ula Furlan, TV voditeljica, igralka in manekenka

Ula Furlan, TV voditeljica, igralka in manekenka
Ula Furlan, TV voditeljica, igralka in manekenka (Foto: Robert Ribič)

V Sloveniji potrebujemo več ljudi z vsebino, ki vedo, kaj si želijo in se ne obremenjujejo s tem, kaj mislijo drugi. Tako kot Nika Urbas, ki s svojim izbrušenim značajem, mislimi in jezikom jasno sporoča, da je biti luštna in imeti ogromno sledilcev na Instagramu premalo. Treba je najti, ustvariti in dati nekaj več, je Ula Furlan, priljubljena temnooka TV voditeljica na začetku pogovora komentirala naslovnico Vive.
Ulo smo nedavno občudovali kot prejemnico in podeljevalko viktorjev popularnosti, ko se je med drugim pošalila tudi na svoj račun s stopanjem v čevlje svoje slavne mame Miše Molk. Kako je to zaznamovalo njeno življenje in kaj je bilo potrebno, da je sama ustvarila uspešno kariero? Na tej poti so jo oblikovali tudi številni vzorniki in vzornice. »Močne osebnosti, ženske, ki razmišljajo predvsem o sebi, bolj kot da bi ugajale drugim. Nika dobi plus, a jih imam še veliko za podeliti.«

Ste vedno radodarni s pohvalo?
Bolj radodarni bi morali biti. Drug drugemu bi polepšali sobivanje, če bi znali večkrat reči hvala, lepa si, odlično ti je uspelo, iskreno prisluhniti ali prositi za nasvet. Po drugi strani pa s tako lahkoto zamahnemo eden po drugemu. Predvsem v dobi družbenih omrežij gre vse tako zlahka, sploh pod psevdonimom. Ne znamo biti več iskreno prijazni drug z drugim. Si seči v roko, se dotakniti. Povezani smo.

Se vam zdi, da je ta srčna kultura nekaj, kar vam je bilo položeno v zibko?
Zagotovo, oblikuje pa nas tudi okolje, v katerem smo odraščali in v katerem bivamo. Ko odrastemo, postane naša velika odgovornost, da to negujemo naprej in se vzgajamo vsak dan posebej do konca življenja. Edinstvena priložnost nam je dana, tukaj sredi tega vesolja. Življenje je preveč barvito, da bi stalno zrli v ekran telefona, živeli med urniki, službo, pod stresom, oddajanjem dohodnine ... Seveda nas vse to določa, vendar je ključno nekaj časa in energije posvetiti tudi sebi in svojemu razvoju. Če seveda od življenja želimo še tisto nekaj več. Kaj pa to je, ve vsak sam zase.

Kako je bilo odraščati kot hči prve dame slovenske televizije Miše Molk?
Saj nisem niti vedela, da sem hči od kogar koli. Ko je bila mami na vrhuncu kariere, mi je bilo 10 let. Vedela sem, da je znana, ker dela na televiziji, nisem pa vedela, da je ta slava vseslovenska, in sem se čudila, ker so jo prepoznavali povsod, kamor koli sva prišli, od Ptuja do Škofja Loke. Jaz sem jo le pogrešala, ker je ni bilo doma in mi je šlo na živce, da me ne da spat. Razsežnosti njene slave ter kontekst, v katerem je z izbiro sogovornikov premikala medijske meje, sem dojela šele veliko kasneje.
Ko sem malo odrasla in se začela potikati po medijskem svetu, sem hitro dobila etiketo. Pa me ta niti ne moti. Miša je moja mami, neskončno jo imam rada, nikdar ne bi postala tak človek, če ne me bi vzgajala tudi ona, nikdar ne bi imela takega vpogleda, kaj pomeni delati v tem svetu. Veliko nasvetov mi je dala, od tega, kako se osvoboditi dvomov, kako biti dovolj pogumen, da slediš sebi in svoji poti, do tega, kdaj je treba zamahniti z roko in strumno oditi naprej, na kaj je treba biti pozoren, kdaj je treba prisluhiti, kaj ponotranjiti in morda preoblikovati za naprej.

Miša je bila in je še vedno tudi lepotica, ena najbolj zaželenih slovenskih žensk. Ste morda kdaj čutili pritisk, breme glede tega, da mora biti vselej čudovita, lepo urejena, mlada, brezhibna?

Za žensko v medijskem svetu je to čisto normalno. Zame kot deklico je to pomenilo, da sem uživala med brskanjem po njeni garderobni omari, kjer so bile toalete z bleščicami do tal, ogromno nakita in ker je to bila najina igrica. Rada sem bila zraven, ko so jo urejali za prve evrovizijske izbore. Ko se je oblačila za Križkraž, ji je bilo pomembno, da se barva obleke ujema z barvo mape, ki jo je imela v oddaji v rokah. To so dragocene skrivnosti poklica, ki sem jih pila kot radovedna deklica, medtem ko sem ji pomagala, da opravi svojo službo. Da je v naši dnevni sobi polno ljudi, od stilistov do fotografov, se mi je vedno zdelo nekaj popolnoma naravnega. Danes vem, da je takšno življenje morda malo neobičajno.

Kako to, da ste potem odločili za študij na Fakulteti za družbene vede?
Oče je bil direktor slovenske kinoteke, ki jo je tudi iz nič postavil na noge. Delal je v filmskem in gledališkem muzeju, kjer sem preživela nešteto ur in se prebijala skozi njegove zapise. Preko njega sem spoznavala, kaj pomeni biti pisec, novinar, urednik, biti del filmske stroke, ustanoviti dva javna zavoda. Moja prva služba je bila pri njem, če se že pogovarjamo, kdo mi je pomagal v karieri. Mami mi nikdar ni zagotovila službe na RTV. Oče je bil tisti, ki je odprl vrata svoje ustanove.

Kaj vam je še dal oče? Kdaj ste ga najbolj pogrešali?

Pogrešam ga ves čas, zdaj, ko sem odrasla, pa morda še bolj. Toliko mu imam za povedati in ga vprašati. Ko si star sedem let in gresta starša narazen, se ukvarjaš s čisto drugimi stvarmi, ki so posledica tega, da ga ni več in ga pogrešaš. Potem nastajata čisto nova svetova z mamo in očetom, kar postane običajen, normalen ritem, v katerem smo odlično sobivali. Pri 14. te samo zanima, če lahko ostaneš zunaj po 10. zvečer. Umrl je, ko mi je bilo 21 let, ravno ko sem postajala odrasla. Ves čas se učiš in spoznaš, da ni bil le oče, ampak predvsem človek. Tako kot je Miša mama, pa tudi človek, ženska. Danes bolje razumem nekatere njene odločitve, ki mi kot deklici niso bile jasne, imam le 33 let življenjskih izkušenj. Zdaj bi se s človekom na drugi strani pogovarjala tudi o tem, zakaj ni šlo z mami, kako je to doživljal, kaj mu je manjkalo, ko je postavljal slovensko kinoteko, kdo so njegovi prijatelji, kaj mu je šlo na živce na Ministrstvu na kulturo, kako je pogrešal mamo, ki jo je zelo mlad izgubil. Če me je kdo res dobro poznal, je bil to on, ker me je zelo hitro prebral. Bil je izjemno čustven, senzibilen človek. Saj je tudi mami čustvena, ampak je bolj navzven, oči je bil veliko bolj navznoter. Vse svoje notranje odtenke imam zagotovo po njem.

Trenutno vas gledamo kot voditeljico v televizijski oddaji, za katero ste nedavno dobili viktorja popularnosti ...

... in sem poleg tega še novinarka in urednica. Super je, ker smo majhen kolektiv, ker je to nekaj čisto drugega od ustanove s »600 nadstropji« in dolgimi hodniki, na katerih se izgubljajo misli, besede, predlogi ... Razlika je tudi v odnosu, ker si hitreje povemo, kaj ja in kaj ne, kaj si želimo, kje so potenciali. Zadovoljna sem, da sem del ekipe, s katero dobro diham in sobivam, samo še naš medijski prostor malo sfriziramo, pa bo.

Poleg tega ste še igralka, manekenka, pišete kolumne. V kateri vlogi najbolj uživate in kje se vidite v prihodnosti?

Sem ravno s snemanja epizodne vloge smešne nadomestne učiteljice v nadaljevanki Česnovi na Planet TV, kar je po dolgem času spet stik z igro. V vlogi modela sem vsaj enkrat na mesec. Zdi se mi, da gre pri vseh teh vlogah v bistvu za isto stvar. Gre za nastop in interpretacijo česar koli že. Igranje ostaja na vrhu mojih želja, sem pa hvaležna tudi za vse približke na tej poti.

Kaj je potrebno za dobrega interpreta?
Potreben je posluh, pa naj bo to za sočloveka, besedilo, melodijo, za okolje, v katerem se nahajaš, za prostor, v katerem nastopaš, odprtost receptorjev, da veš, kaj hočeš povedati. Eden od najpametnejših nasvetov, ki mi jih je dala mami, se glasi, misli, kaj govoriš!

Imate veliko poklicev, nimate pa stalne zaposlitve.

Sem sama svoja direktorica! Ali ni to fino?

Ali mislite, da je socialna negotovost, ki jo takšna oblika zaposlitve prinaša, postala realnost današnje generacije mladih?
Da je to realnost, nekaj običajnega, da tako pač je, si seveda dopovedujem, se pa jasno zgodi, da zavrta črv dvoma. Te pa naredi to bolj prilagodljivega. V našem poslu obstajajo štirje letni časi in po njih živimo in delamo. Težko si tudi predstavljam, da bi ob redni službi lahko počela vse to, kar delam. Ker sem sama svoja šefica, si lahko dovolim tudi tri angažmaje naenkrat.

Pa ne vodi to v izgorelost? Kako se temu izogibate? Kako upravljate s stresom?

Treba je biti pozoren nase, se slišati, in predvsem je pomembno znati reči ne, kar sicer sama še vadim. Premišljeno vlagati svoj čas tja, kamor je vredno, je še ena koristna lekcija. V našem poklicu si ves čas nekam vpet, nenehno daješ, in včasih ko pridem domov, nimam čisto nič več za dati. In tudi prav je, če se za kak dan izklopim.

Kako pa potem napolnite baterije? Skrbite za svoje zdravje?
Po 30. letu začneš ugotavljati, da je telo lahko zelo hitro utrujeno. Začutiš, da se je treba predihati vsaj na Rožniku ali Golovcu, da okrepiš srčno-pljučno kondicijo, odložiš misli in utišaš vseprisotni šunder. In ne pozabit jesti dobre hrane. Znam kuhati in pri tem neskončno uživam. Sem specialistka za bolonjsko omako. V raguju sem res »huda«. In komaj čakam, da bom šla plavat.

Kaj pa vam daje občutek varnosti, kako to razumete in kje ga iščete?

Zagotovo mi varnost daje moje delo, saj je pomembno, da je finančna plat urejena, pa tudi odnosi in ljudje. Ko dobim mini vlogo v nadaljevanki in z njo naredim nekaj več, se izkažem pred seboj, mi to daje občutek varnosti, ker vem, da znam, da sem dobra, da mi gre, in to mi daje samozavest, samopotrditev.

Kaj je za vas uspeh? Kdaj boste rekli, da vam je uspelo?
Ko bom uresničila svoje talente in ambicije in bom ob tem pomirjena s seboj. Da se bom zjutraj zbudila in bom v redu. Uspeha ne merim z denarjem, čeprav bi rada živela dobro. Delati to, v čemer uživaš, imeti družino, stanovanje, teraso, biti zdrava, čisto človeške stvari, ki vse vodijo k miru v duši.

Za kaj ste v svojem življenju hvaležni?
Za to, da sem, za vse moje ljudi, za odnose, gledališke predstave, ki me premaknejo do solz, tako kot Nevihta v MGL. Hvaležna sem, da obstajajo psi. Psi so zakon! Enkrat v življenju ga bom zagotovo imela.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sporočila z naslovnice

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.