Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sonja Lokar: Ženske pravice. Prste stran!

Sonja Lokar, aktivistka in predsednica Ženskega lobija.
Sonja Lokar, aktivistka in predsednica Ženskega lobija. (Foto: Grega Žunič)

Predlog za doplačevanje kontracepcije je razburil velik del strokovne, civilne in politične javnosti. Da bi to pomenilo velik korak nazaj, opozarjajo na ministrstvu za delo; da gre za odločitev, ki nima strokovne podlage in bi škodila javnemu zdravju, pa v Ženskem lobiju Slovenije, kjer so spisali tudi peticijo, ki jo je v samo treh dneh podpisalo sedem tisoč ljudi. »Če bo potrebno, bomo imeli tudi referendum,« napoveduje predsednica Ženskega lobija Sonja Lokar. In dodaja: »Ne pozabimo: kadarkoli so posegali v pravice žensk, so se morali umakniti.«
Predlog uvedbe dodatnega plačila za kontracepcijo je sprožil ostre odzive. V Ženskem lobiju posebej opozarjate, da bi doplačevanje kontracepcije imelo škodljive posledice za javno zdravje. Kakšne konkretno?
Uvedba doplačila bi močno otežila dostop do najprimernejše kontracepcije najbolj ranljivim skupinam žensk, predvsem mladostnicam in ženskam v težkih ekonomskih razmerah. Škodljive posledice tovrstnega ukrepa za javno zdravje pa lahko vidimo v naši soseščini. Na Hrvaškem, kjer so pred časom uvedli doplačevanje kontracepcije, beležijo veliko povečanje mladostniških nosečnosti in splavov. Varčevanje se torej ni izkazalo za varčevanje, saj splav stane veliko več kot letna kontracepcija.

Slovenija je sicer ena redkih držav, ki ji je uspelo močno zmanjšati število splavov in najstniških nosečnosti.

Res je, in to ni bilo narejeno čez noč. Strategijo preventive reproduktivnega zdravja imamo še iz časov socializma. Že v Ustavi iz leta 1974 smo imeli zapisano pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Po osamosvojitvi so jo določene politične sile, ki temu nasprotujejo, ker imajo drugačen sistem vrednot kot večina ljudi v Sloveniji, skušale odpraviti, a jim ni uspelo. Proti poskusu, da bi desne stranke to pravico izvzele iz Ustave, je takrat pred parlamentom protestiralo pet tisoč ljudi. 55. člen Ustave (ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih otrok) smo si torej ponovno izborili z demonstracijami. Na to pogosto pozabljamo, prav tako kot pozabljamo, da je bila ločitev zakona na civilni način prvič možna po drugi svetovni vojni, da smo takrat izenačili zakonske in nezakonske otroke ter zaščitili nezakonske matere samohranilke, ki so bile v prejšnjem sistemu preganjane. Zgodile so se ogromne civilizacijske spremembe na bolje, ki so jih ljudje sprejeli in ponotranjili, zato so bili prepričani, da bo vse to ostalo enako tudi po spremembi sistema, vendar se je izkazalo, da temu ni tako.

V tem, da je kontrola rojstev in pravica do vsaki ženski najbolj primerne kontracepcije ustavna pravica, je Slovenija edinstven primer v Evropi.
Tako je. Tako Ustava kot zakon o zdravstvenem zavarovanju in varstvu jamčita univerzalno dostopnost in brezplačnost kontracepcije vsem ženskam v Sloveniji. Kontracepcija, razen za mladoletnice, sicer nikjer v Evropi ni povsem brezplačna, zato smo v tem edinstveni. Na Švedskem imajo brezplačno kontracepcijo za mladoletnice, po njihovem modelu smo se ravnali tudi mi, le da pri nas velja brezplačna kontracepcija za vse. Danes smo tako mi model za druge.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pojasnjujejo, da cilj predloga, o katerem govoriva, ni doplačevanje, ampak da skušajo na ta način farmacevtsko industrijo prisiliti k nižanju cen.
Strinjam se, da farmacevtska industrija dviguje cene in izsiljuje, zaradi majhnosti trga pa se težje pogajamo za nižje cene. Vendar pa to, da breme enostavno prevalimo na ženske, ni ustrezen način reševanja tega problema. Zakaj sploh bi farmacevtska industrija znižala cene, če se zamenja samo plačnik? Odslej bi plačevale ženske iz lastnega žepa. To je povsem »za lase privlečen« argument. Tudi prihranek, ki ga kot glavni razlog navaja zdravstvena zavarovalnica, bi bil smešno majhen. Strošek Zavoda bi se s sedanjih 1,9 odstotka za zdravila s pozitivne liste znižal na 1,2.

Še en argument smo lahko slišali: hormonska kontracepcija ni zdravilo, zato naj se plačuje. Kaj odgovarjate?
To je tipičen primer poskusa zavarovalnice, da bi kar z odlokom upravnega odbora spremenila ustavo in zakon. V nobeni pravni državi se to ne dogaja. Za kakršno koli spremembo Ustave ali zakona je potrebna politična razprava in glasovanje v parlamentu. In ne pozabimo: kadarkoli so posegali v pravice žensk, so se morali umakniti. Celo v Janševi vladi je minister, ko je predlagal plačljiv splav, moral odstopiti.

Predlog je razburil velik del strokovne, civilne in politične javnosti. Da bi uvedba dodatnega plačila za kontracepcijo pomenila velik korak nazaj, so opozorili tudi na ministrstvu za delo. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa kar vztraja. Predlog so sicer začasno umaknili, ne pa tudi razprave o njem. Kako si to razlagate?
Mislim, da vztrajajo predvsem zato, ker bi radi na vsak način privarčevali tam, kjer se, po njihovem mnenju, privarčevati da. Ne izključujem pa niti tega, da so nekateri, ki soodločajo, mnenja, da je ženskam itak potrebno to svoboščino vzeti. Zdi se jim, da bi lahko s posegom, ki naj ne bi bil tako finančno zahteven za posameznico, to naredili, ne da bi kdo sploh opazil. V Ženskem lobiju Slovenije smo popolnoma po naključju opazile, da je tovrsten sklep na dnevnem redu upravnega odbora Zavoda, zato smo imele le nekaj dni časa, da smo se organizirale. Če bo potrebno, pa bomo imeli tudi referendum, čeprav si ne predstavljam, da bi na referendumu odločali o sklepu upravnega odbora zavarovalnice. To bi bil višek norosti v pravni državi.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

intervju , kontracepcija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.