Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vzgoja je soočanje z lastnimi prepričanji o spolnosti

Peter Topić, psihoterapevt

Spolnost mladostnike zanima, zato iščejo informacije in zagotovo jih bodo tudi našli. Vprašanje je le, kje in kakšne, opozarja Peter Topić z Inštituta za zasvojenosti in travme: "Če v brskalnik vpišemo besedo 'sex', nas bo računalnik preusmeril na več kot štiristo milijonov spletnih naslovov s pornografsko vsebino." Zato je pomembno, da imajo pri seznanjanju otrok s spolnostjo najpomembnejšo vlogo starši. Otrok jim zaupa, in čeprav mu je morda neprijetno, kljub temu ve, da mu želijo dobro.
Spolnost je stoletja veljala za tabu temo, danes o njej govorimo veliko bolj odprto, a še vedno ne dovolj, opozarjajo nekateri strokovnjaki. Presenetljivo veliko ljudi se še vedno izogiba odkritim pogovorom o tej temi – celo s svojimi partnerji, mnogim staršem je o spolnosti nerodno govoriti s svojimi otroki ... Smo torej še vedno preveč zadržani, ko gre za spolnost? Kaj ugotavljate?
Če pogledamo v zgodovino človeštva, bomo težko našli kaj, kar bi bilo tako obremenjeno s sramom kot spolnost. V viktorijanskih časih je bila seksualnost javna skrivnost, o kateri so na široko razpravljali v medicinskih zapisih, vendar ti viri niso bili dostopni množicam, ampak le peščici. Zapiranje spolnosti in znanja o njej v ozke kroge je bila oblika cenzure, ki je precej bolj prizadela ženske kot moške. Veliko žensk se je tako poročilo brez slehernega znanja o spolnosti, verjele so, da je seks potreba moških, ki jo je treba prenašati. Tudi prve resnejše raziskave spolnosti Mastersa, Johnsonove in Kinseyja so sprožile dramatične odzive, celo v strokovnih krogih. V zadnjih desetletjih pa je družba na področju spolnosti doživela velikanske spremembe. Seksualna revolucija je pripomogla k zmanjšanju sramu, vendar pa se je v poskusu premagovanja tradicionalnih norm in v želji po tem, da bi ljudje uživali v spolnosti brez sramu in občutka krivde, sprevrgla v svoje nasprotje. Danes na tem področju skorajda ni več omejitev, dostopno in dovoljeno je tako rekoč vse. Iz ene skrajnosti smo prestopili v drugo – iz pretiranega nadzora v nezdravo nekritičnost. Menim pa, da smo ob vsem tem še vedno zelo zadržani – ko je treba odkrito spregovoriti o spolnosti, se še naprej skušamo izogniti zadregi. Tudi pri svojem delu pogosto ugotavljam, da se partnerja v erotičnem smislu sploh ne poznata.

Vi ste prvi in doslej edini Slovenec, ki je javno spregovoril o svoji zasvojenosti s spolnostjo. Zdi se, da se Slovenci – če se sploh – pogovarjamo predvsem o tuji spolnosti, o lastni pa precej težje. Zakaj je tako?
Eden od razlogov tiči prav v sramu in stigmi. V šali bi lahko dejali, da je sram "spolno prenosljiva bolezen". Če smo iskreni in odkriti, se lahko pokažejo tudi naše pomanjkljivosti in s tem povezana neprijetna čustva, ki pogosto izvirajo iz otroštva. Vedno obstaja tveganje, kako jih bodo sprejeli drugi. Bolj ko se izpostavimo, ranljivejši smo. Laže je govoriti o tem, kaj počne sosed, saj se s tem ne izpostavljamo neposredno. Lahko kritiziramo ali moraliziramo, ni pa se nam treba soočiti z lastnimi negotovostmi, omejitvami in stiskami. Vse to je tesno povezano z vzgojo in pogosto tudi s sporočili, ki so nam jih posredovali starši, družina, družba ali verske avtoritete. Ta sporočila se že v otroštvu vtisnejo v spomin in lahko vse življenje vplivajo na posameznikovo vedenje. Še posebno travme, za katere ni nujno, da so spolne narave. Kadar je majhnega otroka sram, pokrije oči v prepričanju, da ga ne vidimo. Najraje bi se skril, saj misli, da je slab. Odrasli se ne vedemo kaj prida drugače, le strategije skrivanja in "vdiranja v zemljo" so malce bolj dodelane.

Na eni strani spolnost ostaja skrita za zidovi, na drugi pa je prek novih medijev in tehnologij dostopna vsepovsod in vsakomur.
Spolnost je ena od najbolj osebnih stvari. In prav je, da jasno ločujemo zasebno in javno. Kadar želimo biti intimni, to od nas zahteva tudi odprtost, kar neizogibno vključuje ranljivost. Na drugi strani je seks postal predvsem dober posel. Postopoma se je v vsilil na večino področij našega vsakdana. Kar zadeva elektronske medije, strokovnjaki opažamo največ težav na treh področjih: spletne igre na srečo, spletna pornografija in računalniške igre. Vse naštete dejavnosti zelo stimulirajo človeške možgane in s tem vplivajo na spremembo čustvovanja. Tudi zato je spletni seks tako privlačen in zato nekateri postanejo z njim celo zasvojeni.

Kakšen bi moral biti zdrav odnos do spolnosti?

To je eno od najzahtevnejših vprašanj, na katero ni mogoče dati preprostega odgovora. Ves čas govorimo o zdravi prehrani, zdravem tem in onem, tudi o zdravi spolnosti. V resnici pa nimamo prav veliko raziskav o spolnosti, ki ne bi bile usmerjene zgolj v reprodukcijsko funkcijo, fiziološke odzive ali pa v "raziskovanje pravega orgazma" oziroma pravega položaja. Poleg tega se pogosteje ukvarjamo s težavami kot s pozitivnimi vidiki spolnosti. Nasploh velja, da obstaja več vidikov človeške spolnosti, ki vsi skupaj sestavljajo podobo posameznikove spolnosti: skrb za druge, čutnost, strast, samozavedanje, spolnost v odnosih, partnerski vidik spolnosti, negenitalni, genitalni in duhovni vidik spolnosti. Vsi obstajajo sočasno, preučujemo pa jih lahko ločeno. Če ena od teh razsežnosti ni razvita, to vpliva na vse druge. Če se osredotočimo zgolj na genitalni vidik, je naša spolnost osiromašena, saj zanemarja druge vidike, ki se tako ne morejo razviti. Resnično zbližanje z drugim človekom v spolnem smislu obsega vse vidike in se začne z visoko stopnjo zavedanja, s pripravljenostjo na pogovor in s čustveno dostopnostjo. Zato seks za eno noč ne more prinesti enake ravni zadovoljstva kot spolni odnos med partnerjema, ki sta globoko povezana. Lahko pa ga zelo intenzivno občutimo – in prav to pogosto zamenjujemo, vendar pa intenzivnost ni enaka intimnosti.

V kolikšni meri je za zdravo spolnost pomembna osebnostna zrelost?
Ko močna čustva, ki jih čutimo v začetku romantičnega ali erotičnega odnosa, zbledijo, postanejo telesne lastnosti, kot so velikost prsi ali atletska postava, vse manj pomembne. Dve stvari pa odločilno vplivata na bližino in s tem tudi na spolnost. Prva je, ali naš partner priznava svoje napake in ali se počutimo dovolj varno, da priznamo svoje, druga pa, ali lahko partnerju zaupamo svoje najtemnejše skrivnosti in ali smo ga sposobni poslušati in sprejeti, ko govori o svojih. Za to sta potrebna določena mera osebnostne zrelosti in občutek lastne vrednosti.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

spolnost , vzgoja otrok , mladostnik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.