Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin

Dario Cortese
Dario Cortese (Foto: Grega Žunič)

Za hrano z divjimi rastlinami samo tri evre na dan

Zjutraj, še preden sva s fotografom prišla k njemu, se je že vrnil iz gozda in prinesel dve mušnici: čokato in medlorumeno. Čokata je sploh užitna, razlaga, medlorumena pa le pogojno. "Kaj pa zelena?" vprašam. Res je problematična, hiti s pojasnjevanjem: "Toda nedavno sem bral, da že raziskujejo njeno eksperimentalno uporabo pri zdravljenju rakavih obolenj. Vse smrtno strupene rastline delujejo protirakavo, res pa je, da se lahko hitro zafrkneš in predoziraš …" Dario Cortese o gobah, o katerih pravi, da so kraljestvo zase, ve ogromno, še več pa o divjih rastlinah, s katerimi se zelo sistematično ukvarja že vrsto let. Je velik poznavalec in ljubitelj divjih rastlin, pa tudi velik gurman. Napisal je že 13 prehranskih knjig, od tega štiri z recepti za pripravo divje hrane. O sebi pravi, da je končno našel odličen način prehranjevanja – jé vse, še posebno rad pa ima hrano iz divjine.

Kdaj se je v vas rodila strast do nabiranja rastlin in uživanja v divji hrani? Že kot otrok ste menda poznali kar štiristo vrst gob …
Zanimanje za hrano je nastopilo že z mojim rojstvom (smeh), zanimanje za rastline in gobe pa nedolgo zatem – v gozdu za domačo hišo. Že v osnovni šoli sem začel odkrivati gobe oziroma one mene in do konca osnovne šole sem jih v resnici poznal že kakih štiristo vrst. Pozneje sem začel nabirati še zdravilna zelišča za čajne mešanice, kmalu pa tudi užitne divje rastline. V neki knjigi sem prebral o čemažu, ga poskusil in ugotovil, da je užiten. In tako je šlo naprej.

Kje ste dobili prva znanja o bogastvu divjih rastlin? Kdo vas je vpeljal v ta "krasni divji svet"?

Sam od sebe sem vstopil vanj. Sam sem se zanimal za vse to, gledal, hodil, nabiral. Enostavno me je vleklo. Kar sem prebral, sem začel preizkušati, kar sem nabral, sem začel primerjati, določati.

V Sloveniji uspeva več kot tri tisoč samoniklih rastlin, od tega jih je več kot polovica užitnih. Koliko jih sploh poznamo?
Za prehrano je uporabnih več kot dva tisoč vrst, vsakdo pa zagotovo pozna vsaj pet divjih rastlin, četudi je prepričan, da ne pozna nobene. Kdo pa ne pozna kopriv, regrata, kurjih črevc, čemaža ali špargljev?! Tisti, ki jih tovrstne zadeve bolj zanimajo, začnejo preizkušati različne vrste in hitro pridejo do dvajset ali več vrst. Za tiste, ki poznajo več kot štirideset ali petdeset vrst, pa že lahko rečemo, da nadpovprečno dobro poznajo rastline.

Koliko vrst divjih rastlin poznate vi?
Nikoli jih nisem štel, vendar številka presega petsto. Vem, zveni veliko (smeh), toda to je še vedno samo šestina naše flore.

Katere divje rastline so najbolj uporabne, hranljive, okusne?

Najmočnejša zelenjava od vseh so koprive, potem sta tu čemaž in hmelj, pa primorska trojica – šparglji, lobodika in blušč. Pri plevelih sploh ni konca: kurja črevca, bela metlika, nekaj vrst ščirov, tolščak, rogovilček, ki vsebuje trikrat več železa kot koprive... Zelo okusne so tudi slanuše – slane rastline ob morju.

Koliko ljudi pa divje rastline že vključuje v svoj jedilnik? Zanimanje zanje v zadnjem času sicer narašča, kar ugotavljate tudi vi …
Hkrati z iskanjem naravne, zdrave prehrane narašča tudi zanimanje za užitne divje rastline. Toda pogosto uporabo teh rastlin bolj kot to, da jih ljudje ne poznajo, zavira miselni prehod. Ker so naši predniki jedli koprive v obdobjih pomanjkanja, jih zdaj ljudje nočejo jesti. Kljub temu lahko rečem, da divje rastline uporabljamo vse pogosteje, vendar jih tudi tisti, ki jih poznajo, težko vnašajo v vsakodnevno prehrano. Če bi vsak dan pojedli nekaj divjega, bi bila to zelo konkretna pomoč pri krepitvi prehrane in dobrega počutja. Za te rastline je sicer značilno, da svojo moč pokažejo šele na daljši rok. Zato se ni treba basati s koprivami, ampak jih lahko vsak dan pojemo pol skodelice, pripravljene na različne načine. Po dveh, treh tednih se to že pozna na krvni sliki in počutju. Zavedati pa se moramo, da je to krepka zelenjava.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Dario Cortese Grega Žunič

Če bi vsak dan pojedli nekaj divjega, bi bila to zelo konkretna pomoč pri krepitvi dobrega počutja. Značilnost teh rastlin je, da svojo moč pokažejo šele na daljši rok. Zato se ni treba basati s koprivami, ampak jih lahko vsak dan pojemo pol skodelice, pripravljene na različne načine. Po dveh, treh tednih se to že pozna na krvni sliki in počutju. Zavedati pa se moramo, da je to krepka zelenjava. Grega Žunič

Za sodoben način življenja bi poleg divjih rastlin potrebovali le za en oziroma največ tri evre na dan hrane. Grega Žunič

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki