Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vida Ogorelec, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj

Vida Ogorelec, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
Vida Ogorelec, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj (Foto: Diana Anđelić)

Od države moramo zahtevati, da opravlja svojo funkcijo

"Narava nas sili, da nekaj spremenimo. Omejitve prostora in virov na našem planetu nas opominjajo, da prihodnost naše civilizacije ni v materialni rasti, ampakmoramo izkoriščati neomejene potenciale svojega uma in ustvarjalnosti," poudarja Vida Ogorelec, direktorica Umanotere – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Umanotera je pobudnica peticije oziroma poziva vladi za vključitev programov zelenega razvojnega preboja v Strategijo razvoja Slovenije 2014–2020. "Zgodovina vsake družbe ima izjemne trenutke, in ta trenutek je eden od takšnih," so zapisali v njem. "Pomagajte nam soustvariti razločen glas razuma. Takšen, ki ga Vlada ne bo mogla preslišati. Morda se boste čez nekaj let s ponosom spominjali tega trenutka. Trenutka, ko smo stopili skupaj in ko smo Slovenijo vrnili med pogumne in navdihujoče družbe. Morda je to zadnja priložnost naše generacije."
To jesen smo v Sloveniji znova imeli obsežne poplave, poleti zelo visoke temperature in hudo sušo. Pogostost skrajnih vremenskih razmer očitno narašča. Kako hitro? Kaj kažejo raziskave?
Statistike vremenskih pojavov jasno kažejo na trend zaostrovanja. Letos sta bili opravljeni že dve mednarodni študiji; prva, ki jo je opravila Nasa,prikazuje poletne skrajne vremenske pojave na severni polobli:povsem razvidno je, da so suše, vročinski valovi in požari danes znatno pogostejši kot pred tridesetimi leti. Zanimivo je, da se je spekter teh pojavov pomaknil na toplo, hkrati pa se je krivulja sploščila, kar pomeni, da je vse več ekstremov in vse manj povprečnega vremena. To tudi vsi opažamo. Če povežemo znanstveno miselnost in vse dokaze v povezavo med toplogrednimi plini in skrajnimi pojavi,ugotovimo, da bo z nadaljnjim segrevanjem podnebja skrajnih vremenskih pojavov še več. Scenariji, ki so bili v računalniških modelih, se celo zelo zaostrujejo in se dodatno pospešujejo.

Se bomo morali skrajnih vremenskih pojavov preprosto navaditi in se jim prilagoditi?
Na vremenske skrajnosti se bomo morali navaditi. To pomeni, da se moramo nanje pripravljati, se jim prilagajatiin se nanje ustreznoodzivati. V Sloveniji za zdaj nimamo niti ocen tveganj za mesta, poleg tega pa vlada sredstva za preventivo, ki bi lahko znatnoomilila posledice vremenskih skrajnosti, celo zmanjšuje.

Kljub vse večjim težavam, ki nam jih povzroča vreme, se še vedno premalo zavedamo škodljivih vplivov svojega ravnanja na naravo. Se strinjate?
V Veliki Britaniji so ugotovili, da so ljudje, ki so v preteklih letih utrpeli poplavno škodo, veliko bolj dojemljivejši za podnebno sporočilo. Dokazano je, da se posledično bolje odzivajo na sporočila o podnebnih spremembah.Pri nas tovrstnih raziskav nismo opravljali. Komuniciranje o podnebnih spremembah je trenutno v tretjem planu, nekje v ozadju – v ospredju so drugi krizni signali, predvsem gospodarsko finančna kriza. Okoljevarstvene teme in problematika podnebnih sprememb so bile v ospredju v letih 2006 in 2007, ko smo imeli zeleno zimo, svet pa je k razmisleku pozval film Ala Gora. Takrat je izšlo tudi poročilo Združenih narodov, kar je bil vrhunec, temu pa je sledil val gospodarsko-finančne krize. Takšne razmere pa že v izhodišču niso naklonjene dolgoročnim razmislekom, zato bi morali ljudem pokazati, da je lahko odziv na obe krizi enak. Podnebne probleme namreč lahko rešujemo z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv, z večjo samooskrbo …, to pa je lahkotudi odgovor na vse večjo gospodarsko krizo. Nekatere države so to povezavo vzpostavile, v Sloveniji pa to ni uspelo ne prejšnji in ne zdajšnji vladi.

Klimatologinja dr. Lučka Bogataj Kajfež pravi, da je naravoslovna znanost svoje delo opravila, določila je problem in vzroke zanj; zdaj so na vrsti družboslovci, kajti spreminjanje vrednot in življenjskega sloga sta v domeni družboslovne stroke. Bi lahko dejali, da je vprašanje obremenjevanja okolja danes eno od najpomembnejših, če ne celo najpomembnejše vprašanje razvoja in obstoja družbe nasploh?
Res je. Naše obremenjevanje okolja je velik in vseobsegajoč problem. Odvisnost od fosilnih goriv ni le problem, povezan s podnebjem; gretudi za vzorec naše civilizacije, ki je zelo linearen – vire črpamo, jih nato hitro porabimo, nato pa jih odvržemo v obliki odpadkov ali onesnaženega ozračja. Ta model vzdrži le kratkoročno, dolgoročno pa ne. Virov je malo, pri njihovem črpanju sicer lahko nadaljujemo z nekakšnim kolonializmom, vendar se bo to nekoč ustavilo. Nekateri vidijo največjo težavo v naraščanju svetovnega prebivalstva, osebno pa sem prepričana, da to ni tako velik problem – največji problem se skriva v pohlepu razvitega dela prebivalstva. Pravijo, da nas je pol preveč. Katera polovica je to? Tudi revnejša polovica človeštva si želi, da bi živela dobro,podobno kot na Zahodu – in v tem je problem. Vsi skupaj bi morali živeti skromneje, saj zahodni svet, ki je vzor vsem ostalim, porabi preveč.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

trajnostni razvoj , naravni viri , energi , slovenija , vlada

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.