Starejši bi se morali cepiti proti pnevmokoknim okužbam

Posebej pomembno je, da se cepijo starejši od 65 let, če imajo kronične bolezni ali okrnjeno imunost, saj je pri njih verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe nekajkrat večja kot pri zdravih ljudeh enake starosti.
Posebej pomembno je, da se cepijo starejši od 65 let, če imajo kronične bolezni ali okrnjeno imunost, saj je pri njih verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe nekajkrat večja kot pri zdravih ljudeh enake starosti.

Te dni si marsikdo želi, da bi imeli cepivo proti novemu koronavirusu. Verjetno ne bi imeli težav prepričati večine ljudi, naj se cepijo. Na drugi strani pa cepivo proti marsikateremu virusu ali bakteriji imamo, a v glavnem ugotav­ljamo nizko precepljenost.

V Sloveniji imamo tako kljub dostopnemu cepivu denimo veliko pojavnost pnevmokoknih okužb, zaradi katerih so podobno kot pri novem koronavirusu ogroženi predvsem starejši od 65 let.

Za različnimi nalezljivimi boleznimi dihal zboli naj­več ljudi pozimi, saj je v teh mesecih odpornost zaradi nenehnih virusnih okužb zmanjšana. V Sloveniji so v tem obdobju pogoste bolezni, ki jih povzročajo bakterije, imenovane pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae). Vsak od nas lahko te bakterije nosi v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu, prenašajo pa se pri tesnih stikih s kužnimi kapljicami ob kihanju in kašljanju. Povzročijo lahko vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi in vnetje možganskih ovojnic oziroma meningitis. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa in meningitis, pa se lahko končajo tudi s smrtjo, opozarja epidemiologinja Alenka Kraigher.

Otroci in starejši med bolj ogroženimi

Pri odraslih, še posebej pri starejših od 65 let, ki so poleg otrok, starih do pet let, najbolj ranljivi, potekajo pnevmokokne okužbe v večini primerov v obliki pljučnice, tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni pa se pri njih poveča ob zmanjšani sposobnosti obrambe pred okužbami zaradi kroničnih bolezni ali poprejšnje virusne okužbe dihal. V povprečju traja hospitalizacija pri pnevmokokni pljučnici 10 dni, okrevanje lahko traja več tednov, celo mesecev, za do 20 odstotkov ljudi pa je ta oblika pljučnice usodna. O njeni nevarnosti priča dejstvo, da v Evropi zaradi pnevmokokne pljučnice zboli kar okoli devet tisoč ljudi na dan.

Atipična in virusna pljučnica

Poleg pnevmokokne pljučnice obstajata še atipična (povzročajo jo mikoplazme, klamidije in legionela, zdravijo jo z antibiotiki) in virusna pljučnica. Ta lahko ogroža življenje zelo starih in zelo mladih bolnikov ter tistih z oslabelim imunskim sistemom. Najpogosteje jo povzročajo virus influence (gripe), respiratorni sincicijski virus (RSV), virusi skupine herpes, koronavirusi in virusi, ki povzročajo navadni prehlad. V nasprotju z bakterijsko pljučnico, ki poteka burno, bolniki z virusno pljučnico zdravnika poiščejo šele po več dneh, ko je bolezen lahko že v polnem razmahu, zdravila proti virusni pljučnici pa ni. Bolnik mora počivati, zniževati temperaturo in uživati zadostne količine tekočine.


Pnevmokoki so že odporni proti antibiotikom

V Sloveniji imamo žal veliko pojavnost pnevmokoknih okužb, hkrati pa postaja čedalje večja javnozdravstvena težava povečanje odpornosti pnevmokokov proti antibiotikom, zaradi česar je oteženo zdravljenje okužb. Strokovnjaki to dejstvo pripisujejo posledicam pretirane in včasih nesmotrne rabe antibiotikov ter nizke precepljenosti prebivalstva. Zaradi zadnje se pnevmokoki še vedno neovirano širijo.

»Pnevmokokno cepljenje je poleg cepljenja proti gripi pomembno za vse generacije, še posebej za starejše, ker je pri njih tveganje za hujši potek bolezni še toliko večje,« poudarja epidemiologinja Alenka Kraigher.


Cepljenje v odrasli dobi je zelo smiselno

Cepljenje v odrasli dobi je priporočljivo in smiselno, saj z njim pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki, še zlasti pljučnic, ki imajo resne zaplete. Posebej pomembno je, da se cepijo starejši od 65 let, če imajo kronične bolezni ali okrnjeno imunost, saj je pri njih verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe nekajkrat večja kot pri zdravih ljudeh enake starosti.

Za majhne otroke se stroški cepljenja krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, za odrasle pa je samoplačniško (približno 65 evrov), razen pri nekaterih zdravstvenih indikacijah. Mlajši od 65 let morajo cepljenje ponoviti po petih letih, pri starejših pa zadostuje enkratno cepljenje.

Komu najbolj koristi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?

  • otrokom v prvih letih življenja
  • starejšim od 65 let
  • srčno-žilnim bolnikom
  • diabetikom
  • bolnikom s kronično pljučno boleznijo (recimo KOPB, astma)
  • bolnikom s stanji, ki oslabijo imunski sistem (presaditev kostnega mozga, presaditve organov)
  • bolnikom na imunosupresivni terapiji
  • onkološkim in hematološkim bolnikom
  • bolnikom s končno ledvično odpovedjo (bolniki na dializi)
  • kadilcem
  • alkoholikom


Simptomi, ki kažejo na bakterijsko pnevmokokno pljučnico:

  • kašljanje,
  • visoka temperatura,
  • bolečina v predelu pljuč,
  • težave pri dihanju,
  • včasih tudi krvavkast izcedek iz pljuč,
  • potenje in mrazenje,
  • glavobol,
  • utrujenost,
  • bolečine v mišicah.



Galerija

Posebej pomembno je, da se cepijo starejši od 65 let, če imajo kronične bolezni ali okrnjeno imunost, saj je pri njih verjetnost za nastanek pnevmokokne okužbe nekajkrat večja kot pri zdravih ljudeh enake starosti.

»Pnevmokokno cepljenje je poleg cepljenja proti gripi pomembno za vse generacije, še posebej za starejše, ker je pri njih tveganje za hujši potek bolezni še toliko večje,« poudarja epidemiologinja Alenka Kraigher. Foto: Irena Herak

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki