Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nalezljive bolezni spet med nami

Ob vse nižji precepljenosti prebivalstva se postavlja tudi vprašanje, kako zaščiteni so tisti otroci, ki so bili cepljeni.
Ob vse nižji precepljenosti prebivalstva se postavlja tudi vprašanje, kako zaščiteni so tisti otroci, ki so bili cepljeni.

Slovenska zakonodaja določa obvezno cepljenje proti devetim različnim nalezljivim boleznim (glej spodaj). Posledica tega ukrepa je visoka precepljenost prebivalstva, katere dobrobit je predvsem v obvladovanju nalezljivih bolezni, proti katerim ni vzročnega zdravljenja in ki puščajo lahko zelo hude trajne zdravstvene posledice ali pa povzročijo tudi smrt.
Kot pravi prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, večina zdravnikov sedanje generacije potek nekaterih nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, pozna samo iz učbenikov, saj se prav zaradi visoke precepljenosti, niso pojavljale. A se to utegne kmalu spremeniti oziroma se že spreminja.

»V naši državi še vedno velja, da je cepljenje obvezno, vendar nimamo ne pravega nadzora nad njegovim izvajanjem ne sankcij kršiteljev. Teh pa je vse več, zlasti v večjih mestih, kjer je zaradi dvomov in upiranju obveznemu cepljenju precepljenost že padla pod priporočenih 95 odstotkov. Tako smo znova priča izbruhom bolezni, ki smo jih v zadnjih nekaj desetletjih srečevali zgolj naključno oziroma imeli le posamezne primere, običajno ljudi, ki so našo državo samo prečkali ali prišli sem začasno,« pojasnjuje sogovornica in doda, da je trenutno stanje še slabše kot v nekaterih državah, kjer je cepljenje že tradicionalno zgolj priporočeno in se starši odločajo sami. A ljudje v državah z neobveznim cepljenjem, kot so na primer skandinavske države, bolj zaupajo stališčem svojega pediatra in kljub temu, da cepljenje ni obvezno, dosegajo visoko precepljenost, še dodaja dr. Zakotnik.

Ob padcu precepljenosti izbruhi bolezni

In kaj bi se po njenem mnenju zgodilo, če bi v naši državi odločitev o cepljenju dejansko prepustili staršem? Sogovornica meni, da bi se še v večjem številu pojavljali izbruhi nalezljivih bolezni, obenem pa bi se veliko staršev znašlo v negotovem položaju, ker se preprosto ne bi znali in vedeli odločiti, kaj je za njihovega otroka najbolje. To je zelo dobro vidno tudi že zdaj na primeru neobveznih, a priporočenih cepljenj, denimo proti humanim papiloma virusom, pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, rotavirusnim okužbam in noricam, kjer je precepljenost slaba.

Zato bi ob morebitni ukinitvi obveznosti cepljenja bilo nujno s strani uradnih institucij pripraviti in izvajati redno ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Kot strokovnjakinji za obravnavo nalezljivih bolezni se zdi na mestu tudi ukrep, s katerim bi omejili vstop v javni vrtec vsem necepljenim otrokom. Tak ukrep so pred kratkim sprejeli v sosednji Italiji.


Obveznost le še na papirju

A zdi se, da smo ta vlak zamudili in se zdaj soočamo s stanjem, kakršno je in ki na papirju odraža eno, v realnem življenju pa povsem drugo sliko. In to, kot kaže, zelo dobro znajo izkoristiti vsi tisti, ki cepljenju nasprotujejo in tudi izdatno podpihujejo in hujskajo vse ostale, naj zavračajo ukrep, katerega dobrobiti potrjujejo tudi vse dosedanje raziskave. »Mlade generacije staršev se zelo zanašajo na internet in podatke, ki jih pridobijo na njem. A če je po eni strani to zelo enostavna pot do številnih podatkov, pa se v njej skriva tudi velika past.

Govorim seveda o različnih neverodostojnih virih, ki širijo lažne informacije. Dvojnost informacij in nasprotujoča si dejstva ljudi seveda zmedejo, zato je še toliko pomembnejše, da za redne, jasne in razumljive informacije skrbijo uradne zdravstvene institucije. Resnici na ljubo smo tu vsi malo zaspali in zatajili, verjetno tudi zato, ker toliko let za to niti ni bilo potrebe; cepljenje je bilo obvezno in o tem se ni nihče spraševal. A časi se spreminjajo in prav je, da so ljudje obveščeni in seznanjeni z medicinskimi postopki in ukrepi, ki se izvajajo na njih, in te informacije morajo biti podane na razumljiv in jasen način,« nadaljuje dr. Zakotnik.


Bolezni vse prej kot izkoreninjene

Rezerviranost do cepljenja je do neke mere moč pojasniti tudi ali pa zlasti z vidika dejstva, da bolezni, proti katerim se cepimo, že desetletja ne vidimo več in smo dobili (lažen) vtis, da smo jih iztrebili in jih ni več med nami. To seveda nikakor ni res. »Do zdaj nam je uspelo odpraviti le povzročitelja črnih koz, ostali povzročitelji so še vedno tu in krožijo, izbruhi bolezni pa so (bili) preprečeni prav zaradi visoke precepljenosti prebivalstva in do okužb ni prihajalo ali zgolj sporadično s posameznimi primeri.

Povzročiteljev bolezni, ki jih prenašajo živali, denimo klopnega meningoencefalitisa, pa v nobenem primeru ne moremo uničiti, zato bo cepljenje vedno edini možen način zaščite.« In kako se odzovejo starši necepljenih otrok, če oziroma ko zbolijo za boleznijo, ki bi jo bilo moč preprečiti s cepljenjem?


»Različno. Nekateri so v popolnem zanikanju in ne priznajo naše diagnoze, spet drugi pa so zelo pretreseni in tudi spremenijo svoj pogled na cepljenje. Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi pri ozaveščanju javnosti večkrat predstavili tudi zgodbe in izkušnje ljudi, ki so zboleli in preboleli katero od bolezni, proti katerim obstaja zaščitno cepljenje. Če ljudje vidijo posledice, potem vedo, o čem govori in pred čim svari stroka,« zaključuje sogovornica.

Neobvezna, a priporočljiva cepljenja

V zadnjih letih je na voljo tudi cepljenje proti nekaterim okužbam, za katere so otroci zelo dovzetni. To so cepljenja proti pnevmokoknim okužbam (povzročajo zlasti vnetje srednjega ušesa in pljučnico), rotavirusu, noricam, HPV in klopnemu meningoencefalitisu. Ta cepljenja niso obvezna, so pa priporočljiva in z izjemo cepljenja proti HPV za deklice in proti pnevmokokom za dojenčke tudi plačljiva.

Kako zaščiteni so ob padcu precepljenosti otroci, ki so bili cepljeni?

Ob vse nižji precepljenosti prebivalstva se postavlja tudi vprašanje, kako zaščiteni so tisti otroci, ki so bili cepljeni. Dr. Zakotnik pove, da nobeno cepivo ni idealno in ne omogoča stoodstotne zaščite, kakor tudi nobeno ni stoodstotno varno. Pri vsakem cepivu obstaja delež ljudi, ki kljub cepljenju ne bodo zaščiteni, ker se njihovo telo ni odzvalo in zato niso razvili potrebne imunosti. A ker ne testirajo vsakega otroka posebej, ali je razvil protitelesa, je nemogoče vedeti, kateri so tisti cepljeni ljudje, ki niso razvili imunosti. Prav zato je tako pomembno, da smo kolektivno zaščiteni, saj so s tem zaščiteni tudi ti ljudje ter seveda vsi tisti, ki iz nekaterih medicinskih razlogov ne smejo biti cepljeni. Če je splošna populacija visoko precepljena, bodo tako zaščiteni tudi vsi tisti, ki so se slabše odzvali ali se sploh niso.


Shema obveznega cepljenja otrok

  • 3 mesece: davica, tetanus, oslovski kašelj, Haemofilus influenzae b, otroška paraliza
  • 4 do 5 mesecev: drugi odmerek davica, tetanus, oslovski kašelj, Haemofilus influenzae b, otroška paraliza
  • 6 mesecev: tretji odmerek davica, tetanus, oslovski kašelj, Haemofilus influenzae b, otroška paraliza
  • 12 do 18 mesecev: prvi odmerek ošpice, rdečke, mumps
  • 12 do 24 mesecev: četrti odmerek davica, tetanus, oslovski kašelj, Haemofilus influenzae b, otroška paraliza
  • 5 do 6 let: drugi odmerek ošpice, rdečke, mumps, prvi in drugi odmerek hepatitis B
  • Prvi razred OŠ: tretji odmerek hepatitis B
  • Tretji razred OŠ: peti odmerek davica, tetanus, oslovski kašelj
  • Šesti razred OŠ: prvi, drugi in tretji odmerek humani papiloma virusi (HPV)
Do dopolnjenega 18. leta je obvezen tudi šesti odmerek proti tetanusu.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nalezljiva bolezen , cepljenje , obvezno cepljenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.