Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.
Ko sva z Ano že skoraj zaključili pogovor in se tudi skozi besede
"poslovili" od več kot dvajsetih kilogramov, kolikor jih je izgubila od
oktobra, me je presenetila: "Saj še nisem prenehala s hujšanjem. Rada bi
bila lažja še za petnajst kilogramov." "Petnajst?" se začudim, vendar
mi Ana vse razloži. Pravzaprav kilogrami niti niso več tako pomembni,
veliko pomembnejše je to, da se je naučila zdravega in pravilnega
prehranjevanja.
Toda začnimo na začetku. Ana, kot pravi, je imela vsega zadosti. Iz dneva v dan je iskala pravo voljo – za učenje, za vsakodnevne obveznosti, vse je opravljala z muko, včasih se ji je bilo težko prestaviti od kavča k mizi. Korak naprejPrvo spodbudo za hujšanje pri zdravnici ji je dala prijateljica, ki je že obiskovala Medico. Ana se je navdušila, saj je imela precej slabih izkušenj z različnimi dietami: "Pri eni nisi smel jesti tega, pri drugi nečesa drugega, ko pa si z dieto prekinil, si spet jedel po starem – in kmalu so se povrnili vsi kilogrami. Nekateri ljudje tudi radi svarijo pred dietami, češ, stradati ni dobro." Sama ima celo izkušnjo s 40-dnevnim postom. Poskusila je res marsikaj, obenem pa se je tudi slepila, češ da tako zelo hudo pa spet ni. Težko je našla hlače zase in nikoli se ni veselila nakupovanja oblačil.Kako to, da je kot srednješolka in pozneje kot študentka prišla do take teže? Imela je neurejeno prehrano, živela je od sendvičev, kave in sladkarij. Čeprav ji je takšna hrana občasno že presedala in niti pomisliti ni mogla na rogljičke ali piškote, so še naprej sestavljali njeno prehrano. Vedela je, da bi bilo bolje, če sladkarij sploh ne bi kupovala, vendar jih je vedno želela imeti doma za obiske. |
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.