Skrij
< >
 

 

A- A A+

Uspešna zgodba o hujšanju – gospa Ana

(Foto: Shutterstock)

Ko sva z Ano že skoraj zaključili pogovor in se tudi skozi besede "poslovili" od več kot dvajsetih kilogramov, kolikor jih je izgubila od oktobra, me je presenetila: "Saj še nisem prenehala s hujšanjem. Rada bi bila lažja še za petnajst kilogramov." "Petnajst?" se začudim, vendar mi Ana vse razloži. Pravzaprav kilogrami niti niso več tako pomembni, veliko pomembnejše je to, da se je naučila zdravega in pravilnega prehranjevanja.

Toda začnimo na začetku. Ana, kot pravi, je imela vsega zadosti. Iz dneva v dan je iskala pravo voljo – za učenje, za vsakodnevne obveznosti, vse je opravljala z muko, včasih se ji je bilo težko prestaviti od kavča k mizi.

Korak naprej

Prvo spodbudo za hujšanje pri zdravnici ji je dala prijateljica, ki je že obiskovala Medico. Ana se je navdušila, saj je imela precej slabih izkušenj z različnimi dietami: "Pri eni nisi smel jesti tega, pri drugi nečesa drugega, ko pa si z dieto prekinil, si spet jedel po starem – in kmalu so se povrnili vsi kilogrami. Nekateri ljudje tudi radi svarijo pred dietami, češ, stradati ni dobro." Sama ima celo izkušnjo s 40-dnevnim postom. Poskusila je res marsikaj, obenem pa se je tudi slepila, češ da tako zelo hudo pa spet ni. Težko je našla hlače zase in nikoli se ni veselila nakupovanja oblačil.


Sendviči, kava in sladkarije

Kako to, da je kot srednješolka in pozneje kot študentka prišla do take teže? Imela je neurejeno prehrano, živela je od sendvičev, kave in sladkarij. Čeprav ji je takšna hrana občasno že presedala in niti pomisliti ni mogla na rogljičke ali piškote, so še naprej sestavljali njeno prehrano. Vedela je, da bi bilo bolje, če sladkarij sploh ne bi kupovala, vendar jih je vedno želela imeti doma za obiske.

Dovolj!

Zadnja dva meseca je njena teža tako skokovito naraščala, da jo je na to, da se je zredila, oče opozoril že kar vsak konec tedna, ko se je vrnila domov. Ana je vedela, da mora nekaj ukreniti; prijateljičina izkušnja je bila le še pika na i.

Povsem drugače

Ko je prvič dobila v roke jedilnik dr. Sentočnikove, se je začudila nad številom obrokov in količino hrane – zdelo se ji je veliko. Toda to je seveda povsem drugačna hrana, tisto, česar je Ana prej pojedla v minimalnih količinah.

Brez težav brez prigrizkov

Seveda me zanima, ali se težko odpoveduje vsem "dobrotam", brez katerih prej ni minil niti dan. "Ugotovila sem, da  čez dan nisem lačna, zato prigrizkov sploh ne potrebujem. Če imamo kako praznovanje, vzamem čisto majhen košček česa sladkega in to mi zadostuje."

Pot do samospoznanja

Ko pomisli, kaj vse si je včasih dovolila pojesti, čeprav si je obljubila, da ne bo, a je bila želja vseeno močnejša, ji je pred samo seboj kar malo nerodno. Toda take so pač življenjske izkušnje. Težje nas krepijo in bogatijo, dajo nam povod za razmišljanja in v odgovorih odkrivamo sebe.

Neizčrpna energija

Ani je ta izkušnja tudi dobra popotnica za naprej, saj bo znala družino usmerjati po pravi poti prehranjevanja. Predvsem pa ugotavlja, da ima ogromno energije, končno ji ni težko narediti vsega, kar mora ali želi, nikoli več ne pomisli, da se ji kaj ne ljubi. Včasih ni niti pomislila, da bi mesto prepešačila, vse poti je opravila z avtobusom, zdaj pa je prav nasprotno – nobena razdalja se ji ne zdi več prevelika. Enkrat na teden gre na telovadbo v Medico, sicer pa rada hodi v hribe in kolesari. Ko je prišla v ambulanto, si je zadala nalogo, da se bo prenehala voziti z avtobusi – zdaj ji to tudi uspeva.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

hujšanje , zdrav način prehranjevanja , hujšanje pod zdravniškim nadzorom , shujševalna dieta

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.