Pred sedmimi leti je prišla po pomoč v program CINDI. Resda je izgubila nekaj kilogramov, toda ko je bil program za njo, je bila prepuščena sama sebi in ni znala naprej. Takrat se je veliko gibala, vendar je tudi to sčasoma opustila.

Začetek poti

Nekega dne se je zaradi močno povišanega krvnega tlaka znašla pri zdravniku. Ni se ji sicer zdelo, da ima zelo povečano težo, toda tehtnica je vendarle pokazala preveč. Številka jo je malce streznila, pri omejevanju hrane je postala nekoliko odločnejša, vendar ji je začelo nagajati zdravje: napadi visokega krvnega tlaka, slabo počutje … Resda ji je uspelo izgubiti štiri kilograme, sočasno pa so ji ugotovili rak na dojki. Na tej točki se zgodba gospe Milene šele dobro začne.

Brez sladkarij ni šlo

Med zdravljenjem so ji razložili, kakšna prehrana bo za okrevanje najboljša. Zgodilo pa se je še nekaj: ker je zaradi zdravljenja v želodcu ves čas čutila slabost, si je pomagala s sladkimi prigrizki. Če je bila že prej skoraj odvisna od čokolade, zdaj brez sladkarij sploh ni zdržala. Vsako jutro, ko je hčerko peljala v šolo, si je kaj privoščila – rogljiček, zavitek … Če je zaradi zdravljenja izgubila nekaj kilogramov, jih je zdaj počasi, vendar vztrajno pridobivala nazaj.
"Seveda je najpomembnejše zdravje, le zakaj bi se tako zelo obremenjevali s težo," bi seveda rekel vsakdo, ki ima za sabo tako težko diagnozo. Tako je takrat razmišljala tudi gospa Milena in začela posegati še po bombonih, ki jih prej sploh ni marala.

Ogromno gibanja in ogromno hrane

Nastopile so težave s hrbtenico. Seveda se je najprej zbala, da se je ponovil rak. Sledila je ugotovitev, da gre za degenerativne spremembe. V bolnišnici Jesenice je obležala, čakajoč na operacijo zaradi hernije. Toda počasi je začela opravljati vaje za hrbtne mišice in bolečina je začela popuščati. Pravi: "Če se spomnim lanskega leta, lahko rečem, da je bilo to leto z ogromno gibanja, vendar tudi z ogromno hrane. Dopoldne je še nekako šlo, potem pa se je začelo …

Nikoli sita

Včasih sem pomislila, da imam morda pokvarjen termostat za sitost. Nikoli nisem mogla reči, da sem sita. Prav zavidala sem ljudem, ki rečejo, da ne morejo zaužiti niti grižljaja več. Sama bi lahko ves čas še naprej jedla. In še in še. En piškot, pa dva, pa vse. Tudi suhomesnate izdelke, skratka vse, kar mi je zadišalo." Obenem se ji je zdelo, da sploh ne je veliko, predvsem pa ne kalorične hrane.

Končno več časa zase

Gospa Milena je imela prej izredno zahtevno delo, delala je po deset, dvanajst ur na dan, tudi doma, ob koncih tedna in med prazniki. Med zdravljenjem je imela veliko srečo, saj so ji ponudili novo službo, ki jo je sprejela. Zdaj lahko delo opravi v osmih urah, kar je zanjo idealno. Tako se ji je ponudila možnost, da lahko čas posveča tudi sebi.

Teža na tehtnici jo je streznila

Prav počasi se ji je prikradla misel o hujšanju. Sprva jo je odganjala, saj se ji je zdelo, da ni pravi čas. "Saj veste," se zasmeji, "čas za hujšanje ni nikoli pravi. Rečeš po poletju, potem pride zima s prazniki, pa spet pomlad … Vselej se najde kak izgovor."

Tako je lansko jesen prvič obiskala zdravnico. Teža na tehtnici jo je popolnoma streznila. Vedela je, da se je pravilno odločila.

Počasi se privaja na spremembe

Veliko se je naučila o prehranjevanju. Edino, česar se še nekoliko boji, so sladkarije. Raje jih sploh ne poskusi, saj še ni prepričana, da bi lahko ostala pri eni sami slaščici. Občasne preživlja krize, motivacija za njihovo premagovaje pa so še vedno obiski v Medicu. Počasi se uči in privaja na spremembo, ki je v njeno življenje prinesla veliko dobrega.

Samozavestnejša in bolj zadovoljna

Zdaj je samozavestnejša, počuti se veliko bolje, pogled v ogledalu ji ponuja veliko zadovoljstvo. Ponosna je, da ji je ta korak uspel, predvsem pa na dejstvo, da je prerasla miselnost, po kateri je "videz nepomemben, pomembno je zdravje". Gospa Milena pravi, da je pomembno oboje. Če je človek zadovoljen z videzom, to zagotovo vpliva na splošno počutje in s tem tudi na zdravje.

Pogumno naprej!

Priznava, da jo je prešinila misel, ali se sploh izplača, saj se lahko rak povrne. Vendar ne! Odločitve, kakršna je bila odločitev gospe Milene, so dokaz, da se človek nikoli ne sme vdati. Strahovi in dvomi so prisotni, vendar jih je treba pogumno premagati.