Prednosti in slabosti ketogene diete

Kljub poplavi diet z zmanjšanim vnosom OH je ketogena dieta ena najstrožjih.
Kljub poplavi diet z zmanjšanim vnosom OH je ketogena dieta ena najstrožjih. (Foto: Shutterstock)

Zadnje mesece ves svet govori o ketogeni dieti. Nič čudnega, saj nanjo prisegajo Kim Kardashian, Gwyneth Paltrow ter druge hollywoodske zvezde, za katere se šušlja, da svojo zavidljivo postavo dolgujejo prav temu načinu prehrane.

Toda ali je prehrana, bogata z maščobo, zmerna z beljakovinami ter revna z ogljikovimi hidrati, zares tako dobra? Avstralsko združenje prehranskih strokovnjakov svetuje previdnost. Gre za prehranski režim, star skoraj sto let, ki je bil prednostno mišljen za terapevtske namene, in sicer naj bi pomagal pri nadzoru epileptičnih napadov. V devetdesetih letih ga je odkril Hollywood in njegova priljubljenost se je razširila kot požar.

Čeprav ketogena dieta temelji na maščobi, gre za tako imenovane zdrave maščobe, kot so oreščki, avokado, ribe, ne pa nezdrave, denimo iz mleka, smetane in masla. Medtem ko običajne diete vsebujejo od 30 do 50 odstotkov ogljikovih hidratov (OH), je tu njihov vnos občutno zmanjšan na pet do največ 20 odstotkov. Ko prehrana vsebuje malo OH, telo preklopi na presnovno stanje, imenovano ketoza, kar pomeni, da se nakopičene maščobe spreminjajo v ketone, ki hranijo možgane in mišice, to pa ima za posledico okrepljeno porabo maščobe ter razmeroma hitro hujšanje.

Prav ta vidik je sporen za avstralske nutriciste, saj je kljub poplavi diet z zmanjšanim vnosom OH ketogena dieta ena najstrožjih. Če bi se želeli držati priporočenega dnevnega vnosa OH, to pomeni pol krompirja, eno jabolko ali pa skodelica jogurta na dan. Takšna prehrana telesu ne zagotavlja dovolj potrebnih vitaminov, mineralov in vlaknin, zato kljub kratkoročni izgubi teže prinaša potencialne nevarne posledice. Premalo vlaknin vodi v zaprtost, kar dolgoročno povečuje tveganje za raka črevesja. Vlaknine iz sadja, zelenjave in polnozrnatih žit prispevajo k razvoju »dobrih« bakterij, ki ohranjajo zdravje črevesja. Poleg tega se je tega strogega omejevanja težko držati, saj izključuje številne skupine živil.

Končna sodba avstralskih nutricistov je, da je to dobra dieta na kratek rok, saj v resnici prinaša določene presnovne prednosti, koristna pa je tudi pri zdravljenju nekaterih bolezni, nikakor pa ni primerna prehranska izbira za širšo populacijo, saj njena učinkovitost in varnost še nista dovolj raziskana.
Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki