Z zdravili nad čustveno prenajedanje

(Foto: Shutterstock)

Nova pomoč pri hujšanju

Vsak, ki je kdajkoli želel shujšati kaj več od lepotnih petih kilogramov, ve, kako težka naloga je to. Tudi če smo zbrali dovolj motivacije in sklestili odvečnih 10, 20 ali celo več nezaželenih kilogramov, le redko komu uspe doseženo težo obdržati za več kot nekaj mesecev. Kriva je biologija debelosti, pravi doc. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.

Vsak, ki je kdajkoli želel shujšati kaj več od lepotnih petih kilogramov, ve, kako težka naloga je to. Tudi če smo zbrali dovolj motivacije in sklestili odvečnih 10, 20 ali celo več nezaželenih kilogramov, le redko komu uspe doseženo težo obdržati za več kot nekaj mesecev. Kriva je biologija debelosti, pravi doc. dr. Mojca Jensterle Sever, endokrinologinja s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.

Debelost ima namreč svoje zakonitosti in ena od njih je na žalost tudi ta, da ob večji izgubi kilogramov telo vklopi tako imenovane kompenzacijske mehanizme, ki telo silijo v to, da bi pridobilo težo nazaj. »Izgubiti odvečne kilograme je zato mnogo manj zahtevno, kot na novo pridobljeno težo obdržati,« razlaga sogovornica.


Razlogi za debelost

Debelost je praviloma posledica različnih dejavnikov in vzrokov. Med najpomembnejšimi so zagotovo genetski dejavniki, ob tem pa tudi okolje, ki s poceni hrano, bogato s sladkorjem in maščobami, na vsakem koraku spodbuja in omogoča debeljenje. Potrebno je omeniti tudi pomanjkanje spanja, ki vpliva na porast hormona grelina, ki spodbuja apetit. Tudi bivanjsko okolje, kjer je velik del leta temperatura nad 16 stopinjami Celzija, zaradi česar se rjavo maščevje zaradi večje količine mitohondrijev in večje kalorične porabe pretvarja v belo maščevje, prispeva k pandemiji debelosti.

Zelo pomembni so psihološki razlogi, saj se vse pogosteje govori o hrani in prehranjevanju kot vrsti zasvojenosti, pri čemer hrana izgubi svoj osnovni namen goriva za telo, temveč postane vir zlorabe in omame.

Na apetit in prehranjevalne navade, željo po posamezni hrani in okusu močno vplivata tako imenovani homeostatski sistem jeder v hipotalamusu in nagrajevalni mezolimbični sistem, ki se nahajata v možganih. Ko je ravnovesje med njima porušeno, pride do prekomernega rejenja. In ko se enkrat ta proces sproži, ga je zelo težko obvladovati.


Stopenjska pomoč

Pred začetkom obravnave je zelo pomembno, da vsakega pacienta soočimo z dejstvom, da je debelost sama po sebi problem ter ga motiviramo za zdravljenje, pove sogovornica. »Šteje vsak kilogram. Že nekaj kilogramov znižana teža pomeni manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, že majhna redukcija teže pripomore k boljšemu nadzoru nad sladkorno boleznijo, ki je v visokem odstotku povezana prav z debelostjo,« še doda doc. dr. Jensterle Sever.

Pomembna farmakološka novost v zdravljenju debelosti

Ključ do uspeha vsakršne obravnave debelosti je sprememba življenjskega sloga. To je prva in hkrati najtežja stopnja, o čemer se je lahko prepričal prav vsak, ki je kadar koli skušal izgubiti 15, 20 ali več kilogramov. Pri tako visoki teži ima hrana v življenju tega človeka povsem drugačno vlogo in namesto vira hranil predstavlja vir ugodja, užitka, pogosto je tudi nadomestilo in mašilo za čustvene stiske. Tak človek pogosto jé iz povsem drugih vzgibov kot iz lakote. Ob izjemnih količinah hrane, ki lahko tudi nekajkrat presegajo normalne kalorične potrebe, lakote pravzaprav niti ne čuti več. V prenajedanje ga silijo drugi vzorci in ne občutek lakote. Prav ta vzorec je običajno največja ovira za dolgoročne ali celo trajne uspehe pri izgubi teže.

V obravnavi debelosti je za ljudi, ki imajo ITM nad 30 kg/m2 oziroma nad 27, če imajo zraven prisotne spremljajoče dejavnike tveganja, priporočljivo tudi zdravljenje z zdravili za regulacijo telesne teže. Kot pravi sogovornica, imamo v Sloveniji na voljo dve zdravili, od katerih eno zavira razgradnjo maščob v črevesu in s tem preprečuje, da bi se vsrkale, ampak se izločijo s prebavo, drugo pa deluje na centralni živčni sistem, in sicer deluje na tiste predele možganov, ki sodelujejo pri uravnavanju teka in sistema za nagrajevanje.

Z drugimi besedami to pomeni, da zdravilo zmanjša apetit in željo po okusni hrani in pripomore k usvojitvi zdravega in sprejemljivega življenjskega sloga. Med drugim vpliva tudi na čustveno prenajedanje, ki je pogosto precejšnja težava, pojasnjuje doc. dr. Jensterle Sever. »Človeku, ki hujša, daje oporo, da lažje usvoji drugačen slog prehranjevanja in življenja, ki ga bo moral vzdrževati. Prav zato smo se ga zdravniki razveselili. Prve izkušnje z bolniki, ki jih vodim, so pozitivne. Za njimi je prvih nekaj mesecev zdravljenja in večinoma so že vidni učinki.

Poročajo, da jim hrana nekako ne diši in ne čutijo več potrebe po prenajedanju in hranjenju zaradi užitka. Svoj odnos do hrane bistveno lažje obvladujejo, kar je pravzaprav srž vsega problema. Za nameček so nekateri bolniki tudi prenehali kaditi, brez težav in odrekanja. Preprosto jim kajenje ne prija več.«

Težo pomaga vzdrževati na dolgi rok

Kot še pove sogovornica, je zdravilo plačljivo in na voljo na recept pri zdravniku družinske medicine, pacienti pa ga lahko jemljejo dolgo, tudi več let. Raziskave kažejo, da pomaga v povprečju znižati telesno težo do dobrih deset odstotkov in jo potem pomaga tudi vzdrževati, kar je težji del zgodbe. Zdravilo je namenjeno vsem, ki se soočajo z debelostjo, je pa potrebno nekaj več pozornosti in previdnosti pri ljudeh z nezdravljenim povišanim krvnim tlakom, boleznimi centralnega živčnega sistema, ljudeh, ki imajo bulimijo ali anoreksijo, bipolarno motnjo ali jemljejo analgetike, zlasti na osnovi opiatov. Za te bolnike zdravilo ni primerno.

»Uspešnost zdravljenja pri vsakem bolniku preverimo po štirih mesecih. Tisti, ki v tem času izgubijo pet ali več odstotkov teže, bodo tudi po enem letu zdržali in pri njih se zdravljenje splača, v nasprotnem primeru zdravljenje z zdravilom ni smiselno. Žal v tem trenutku ne moremo napovedati, pri kom bo učinkovalo in pri kom ne.
Pomembno pa je, da tisti, ki jim pomaga, jemljejo zdravilo tudi še takrat, ko se teža več ne niža. To pomeni, da je zdravilo še vedno učinkovito, saj vzdržuje težo, kar je, kot vemo, najtežje. Pomembno je, da se teža ne dviguje. Zdravilo torej pomaga vzdrževati nov, spremenjen življenjski slog.«

Kadar je hujšanje s spremembo življenjskega sloga in zdravili neuspešno in gre za hudo debelost, ki je ponavadi že povezana z zapleti, je potrebno razmišljati o bariatrični kirurgiji, ki je zaenkrat še vedno najuspešnejša, a najbolj invazivna terapija, h kateri se zdravniki zatečejo kot skrajnemu ukrepu stopenjskega zdravljenja debelosti.


Kdo je debel?

V zadnjih letih sta se spremenila tako opredelitev debelosti kot pogled nanjo. »Če je včasih veljalo, da je debelost 'le' eden od dejavnikov tveganja zlasti za srčno-žilne bolezni, smo si zdaj enotni v tem, da je debelost sama po sebi bolezen, in to zelo resna, saj je z njo neposredno ali posredno povezanih preko 200 zelo resnih drugih bolezni in stanj.

Debelosti se moramo zdravniki in pacienti resno lotiti že v začetnih stanjih tako kot pri kateri koli drugi bolezni,« pojasnjuje doc. dr. Jensterle Sever in doda, da je za opredelitev stopnje debelosti še vedno v uporabi indeks telesne mase (ITM).

Če je ta do 24,9, govorimo o normalni teži, indeks med 25,0 in 29,9 govori o prekomerni prehranjenosti, od tam naprej pa o debelosti. »Seveda pa je zgolj ITM premalo, saj nam ne pove dovolj o telesni sestavi, zato lahko zelo treniranega in mišičastega človeka napačno opredeli v skupino debelih, četudi ne sodi vanjo. Za pravo oceno zlasti srčno-žilnega tveganja nam veliko več pove obseg pasu. 80 centimetrov v pasu za ženske pomeni, da so ogrožene, če imajo 88 centimetrov ali več, pa je njihova ogroženost že zelo visoka. Pri moških sta ti dve vrednosti 94 oziroma 102 centimetra.

Vse bolj se uveljavlja tudi Edmuntonski sistem klasifikacije debelosti, ki vključuje pridružene bolezni in z debelostjo povezano ovirano funkcionalnost,« pove doc. dr. Jensterle Sever in doda, da vsi ti podatki pomembno vplivajo na odločitev o vrsti in intenzivnosti terapije.


Ali ste vedeli, da ...

  • sta na svetu kar dve milijardi ljudi, ki imajo čemerno telesno težo, debelih pa je okoli 600 milijonov ljudi;
  • je v Sloveniji normalno prehranjenih manj kot polovica ljudi, čezmerno hranjenih naj bi bilo dobrih 37 odstotkov, debelih pa dobrih 17 odstotkov ljudi;
  • je moških s previsoko težo več kot žensk;
  • je največ predebelih ljudi v Sloveniji na SV delu.

Več o zdravljenju in obravnavi debelosti preberite na mychoicemylife.com.