Hujšati je poskušala tudi sama. "Nisem izbrala nobene posebne diete. Zame je bila dieta, če sem se odrekla sladkarijam, ki jih imam neznansko rada, zlasti čokolado, in če sem se 'odločila', da po šesti zvečer ne bom jedla. Toda po pravici povedano, nikoli nisem zdržala več kot teden dni. In še nekaj je imamo trgovine z živili, v katerih delam tudi sama, in kar predstavljajte si, kako je, če si ves čas med dobrotami!"

Zakaj mislite, da ste bili ob pomoči zdravnice vztrajnejši?

"Pri takih stvareh je dobro, če imaš nekoga, ki te nadzoruje. Ki ti natančno razloži, kako in kaj, kaj lahko ješ in česa ne smeš, zakaj ne smeš... In da tudi sam veš, da te čaka kontrola in da moraš zdržati. Sčasoma se spremenjenega prehranjevanja tako ali tako navadiš in ti ni več težko. Če sam sestavljaš nekakšne jedilnike in delaš shujševalne načrte, se zadeva izjalovi, saj večinoma tavaš v temi, poleg tega začetek vedno lahko prestaviš na 'jutri'. Pri zdravnici vsega tega ni."

Prvi teden ji je bilo malce težje, saj je ves čas čutila lakoto. "Dieta sicer predpisuje pet obrokov na dan, toda hrane je ravno toliko, da sem še vedno imela občutek lakote. Zdaj vidim, da skoraj vsi jemo preveč. Ko je minil prvi teden, sem se na režim tako navadila, da zdaj v enem obroku sploh ne morem več toliko jesti, kot sem prej."

Urši sta ves čas stali ob strani bodoči tašča in svakinja, saj sta k zdravnici odšli tudi sami. Začele so skupaj, in ker Urša živi pri fantovih starših, je bilo obdobje stroge diete veliko lažje nekaj kilogramov sta izgubila celo oba moška, saj je tašča začela kuhati nekoliko drugače. Z rekreacijo se je Urša prej ukvarjala bolj kampanjsko, "eno leto aerobike in nato tri leta nič"; zdaj to skuša popraviti, a je njeno delo včasih preveč utrudljivo.