Katarinina zgodba s hrano se začne v osnovni šoli, ko je plesala v plesni šoli Mojce Horvat. "S stricem, ki je takrat študiral v Ljubljani, sva tekmovala, kdo bo dobil večji zrezek. Kot otrok sem lahko pojedla ogromno mesa in riža, klobas in slanine, a sem bila kljub temu trlica." Sadja in jogurtov se takrat ni hotela niti pritakniti … Potem je prišla srednja šola, Katarina se je malo omehčala in "razlezla", kot najstnici pa se ji je zunanji videz že zdel pomemben.
