V ljubljanski regiji precepljenost najnižja

V šolskem letu 2009/2010 so v okviru programa cepili slabo polovico deklic, najmanj prav v ljubljanski regiji. Podatki za zadnje šolsko leto bodo znani ta mesec, vendar zdravniki pričakujejo pozitiven trend, saj se zavedajo, da je za takšne odločitve potreben čas, tudi za spoznanje, da tovrstna cepljenja niso nevarna. Na vprašanje, zakaj je precepljenost najnižja prav v Ljubljani, strokovnjaki odgovarjajo, da je pogosto že en sam starš na šoli, ki je proti cepljenju, dovolj, da za seboj potegne zelo veliko ljudi, zlasti ker svoje stališče zagovarja zelo goreče in čustveno. Kljub temu je trend pozitiven. Medtem ko so prvo leto cepili zgolj slabih 13 % deklic, je že naslednje leto precepljenost znašala 38,6 %.

Cepivo je učinkovito in varno

Prof. Uršič Vrščajeva sporoča: "Odločitev staršev mora temeljiti na strokovno podprtih informacijah in pogovoru s hčerjo. Učinkovitost cepiva je preizkušena v številnih raziskavah, cepivo je varno." To po besedah prof. Maria Poljaka potrjuje dejstvo, da v nobeni državi cepljenja niso ustavili zaradi stranskih učinkov. Prof. Uršič Vrščajeva razlaga, da so stranski učinki cepljenja redki, najpogosteje pa gre za bolečino, oteklino in rdečino na mestu vboda, povišano telesno temperaturo ter slabost, glavobol in utrujenost. Vsi neželeni učinki ob cepljenju izzvenijo v nekaj dneh brez posledic, resnejših neželenih učinkov pa ni bilo.

Nad pomisleke s pravimi informacijami

Majda Troha, dr. med. iz ZD v Idriji, ki ima s cepljenjem izkušnje že od registracije cepiva, se je po lanskem upadu precepljenosti, ki je leto pred tem dosegla že 70 do 80 odstotkov, odločila z anketo med starši izvedeti vzroke za njihovo odločitev. Izkazalo se je, da imajo starši največ pomislekov predvsem zato, ker je cepivo razmeroma novo ter jih skrbi njegova dolgoročna zaščita, pa tudi stranski učinki. Starši iščejo dodatne informacije zlasti na internetu, kjer zlahka najdemo take, ki bodo potrdile naše domneve. Pogosto se starši za nasvet obračajo tudi na svoje osebne zdravnike oziroma ginekologe.

"Menim, da bi morali vsi zdravstveni delavci, ki se srečujejo s splošno populacijo, dobiti objektivne informacije, da bodo lahko dali prave odgovore staršem, ne pa da jim podajajo svoje mnenje in starše še bolj zbegajo," je menila Majda Troha in dodala, da bi bilo podobne ankete smiselno izvesti prav na vseh šolah v Sloveniji. Starši bi tako sami povedali, kaj želijo in glede česa potrebujejo dodatno razlago, na osnovi takšnih anket pa bi se tudi zdravniki na predavanjih staršem bolj posvetili njihovim resničnim strahovom in pomislekom.

V letošnjem letu je prof. Marjetka Uršič Vrščaj posodobila in razširila zgibanko z najpogostejšimi vprašanji. Ker gre za prvo cepljenje v nacionalnem programu, ki je sicer brezplačno, vendar prostovoljno, to v praksi še vedno spremljajo številne dileme in zadržki. Zato prof. Marjetka Uršič Vrščaj pravi: "Privolitev staršev je nujna v vseh državah, kjer izvajajo cepljenje, vendar to nikakor ne nakazuje dvoma o učinkovitosti ali varnosti cepiva niti ne pomeni prelaganja odgovornosti na starše. In čeprav podpis soglasja nekatere starše odvrača od odločitve za cepljenje, se je treba zavedati, da tudi odklonitev cepljenja iz objektivnih ali subjektivnih razlogov lahko povzroči morebitne posledice, če ne danes, pač pa čez več let."

Prof. Poljak opozarja, da starši, ki se ne bodo odločili za cepljenje svojih šestošolk, ne bodo imeli več možnosti brezplačnega cepljenja. Čeprav je cepljenje najučinkovitejše pred prvim spolnim odnosom, je namreč smiselno tudi v kasnejšem obdobju, je dodala prof. Marjetka Uršič Vrščaj, vendar je takrat samoplačniško.

Neželenih učinkov cepljenja je malo

Po podatkih IVZ je bilo leta 2009, ko so razdelili nekaj več kot 14.000 odmerkov cepiva, prijavljenih le 13 primerov blagih sprememb po cepljenju, leta 2010, ko so razdelili več kot 20.000 odmerkov, pa 31 primerov. Resnejših neželenih učinkov ni bilo. Starše pozivajo, naj bodo pozorni na vsako spremembo, ki nastane po cepljenju, in to tudi sporočijo. To naredijo na posebnem obrazcu, ki je na voljo v vsakem dispanzerju. Prijave zbira IVZ, ki vsak primer posebej obravnava in strokovno analizira.