Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Pozna nosečnost

Nosečnost po 40.

Nosečnost je za vsako žensko in njenega partnerja izziv. Še posebej če se ji “zgodi” – načrtno ali ne – v letih, ki (stereotipno) ne veljajo več za tista, primerna materinstvu. Torej v začetku srednjih let, po 40. letu starosti. Želja po otroku v tem starostnem obdobju je seveda popolnoma naravna. Sodobna medicina omogoča nosečnost vse tja do menopavze; številne ženske jo tudi po 40. letu prenašajo normalno in otroka donosijo brez zapletov. Vendar pa takšna nosečnost, po drugi strani, prinaša tudi nekoliko večja tveganja.

Novo življenje po štiridesetem

Nosečnost je za vsako žensko in njenega partnerja izziv. Še posebej če se ji “zgodi” – načrtno ali ne – v letih, ki (stereotipno) ne veljajo več za tista, primerna materinstvu. Torej v začetku srednjih let, po 40. letu starosti. Želja po otroku v tem starostnem obdobju je seveda popolnoma naravna. Sodobna medicina omogoča nosečnost vse tja do menopavze; številne ženske jo tudi po 40. letu prenašajo normalno in otroka donosijo brez zapletov. Vendar pa takšna nosečnost, po drugi strani, prinaša tudi nekoliko večja tveganja.

Zakaj tako pozno?

Ženske se za nosečnost po 40. letu odločijo iz več razlogov. Dr. Mojca Demšar, spec. gin., pove, da v svoji ordinaciji opaža vse več takšnih nosečnic: “Pretežno gre za ženske, ki prej niso uspele zanositi ali pa se niso odločile za nosečnost, ker partnerstvo še ni bilo "trdna zveza", nekaterim so glede nosečnosti postavljali pogoje celo v službi. Precej je tudi odločitev za še enega otroka, ko ostali že zrastejo, bodisi v isti družini ali pa z drugim partnerjem.”
Pri razmišljanju o nosečnosti po 40. letu se pojavlja cela vrsta vprašanj, denimo: kako bo nosečnost vplivala na moje zdravje in zdravje otroka? Kako se bo počutil oče otroka? Kako bo novi družinski član vplival na ostale otroke? Kako bom prenašala otroka glede na to, da se začenjam starati? Kako je vzgajati otroka v tem življenjskem obdobju? Čustva in občutki nosečnice ali ženske, ki nosečnost v tej starosti šele načrtuje, so kompleksni; lahko se sooča z zanikanjem (meni, da ne more zanositi), frustracijami (tudi kontracepcija lahko zataji) in strahom (sprašuje se, kako se bo ob novici počutil otrokov oče in kako bo zmogla/še enega/otroka). Še posebej ženske, ki niso vezane ali so na sveže ločene, se zavedajo, da jim bo otrok življenje (znova) postavil na glavo.

Plodnost z leti upada

V teoriji sicer lahko ženska spočne otroka, dokler ne pride v menopavzo. V praksi pa ni vedno tako. Plodnost ženske začne padati že v poznih 20. letih in nekoliko hitreje po 35. letu, ko postaja zanositev vedno težja.
Za rojevanje je idealno obdobje od 22. do 38. leta. Do takrat je hormonsko in biološko stanje ženskega telesa takšno, da nosečnost in porod potekata optimalno. Človek je mlad, vitalen, hormonsko uravnovešen. Sploh med 20. in 25. letom sta žensko telo in njena vzdržljivost idealna za spočetje. Zaradi močnejših mišic je naravni porod lažji, okrevanje po njem pa hitrejše. V tej starosti je tudi možnost spontanega splava precej nižja kot sicer (približno 9,5-odstotna). Prav tako je manjša verjetnost, da bo otrok rojen z zdravstvenimi težavami ali kromosomskimi napakami. Seveda pa se v tem starostnem obdobju pojavlja vprašanje čustvene zrelosti. Ta je pogosto večja v poznih dvajsetih letih, ko se ženska lažje sooča z vsakodnevnimi dejavnostmi in je tudi sicer bolj stabilna. Takšno je tudi njeno službeno in zasebno življenje – bistveno bolj kot, na primer, v zgodnjih dvajsetih. Ženske pri dvajsetih se vse manj pogosto odločajo za materinstvo, saj si želijo najprej zagotoviti službo, finančno varnost, partnerja in stanovanje.

Po 30. letu začne plodnost padati. Pari lahko (ne pa nujno!) poskušajo spočeti otroka več let zapored. Lahko se zgodi, da ženska potrebuje tudi zdravniško pomoč ali celo zdravljenje (ne)plodnosti. Vendar to še ni čas, ko bi jo morala skrbeti njena starost. Možnost za zanositev se s pomočjo medicine sicer poveča, a z leti še vedno upada. Zato postajajo tudi različni posegi, kot pomoč pri zanositvi, vse manj uspešni. Večja je tudi možnost za splav in zdravstvene zaplete z dojenčkom ob rojstvu.

Ženske v zgodnjih tridesetih imajo običajno že zagotovljeno finančno varnost, urejeno družinsko življenje in odnos s partnerjem ter so povsem pripravljene na družinsko življenje. Poleg tega imajo več energije in je lahko tudi več vlagajo v vzgojo otroka in v družino v širšem smislu. A na drugi strani je to obdobje, ko ženske začne skrbeti, ali se bodo po končanem porodniškem dopustu lahko vrnile na delovno mesto, kako se bodo znašle, so dovolj sposobne in prilagodljive itd. Po 35. letu nosečnost obravnavajo kot rizično (po tem letu je še bolj nadzorovana, več je pregledov in dodatnih testov za ugotavljanje genskih nepravilnosti), prav tako porod; ginekologi ženski te starosti pravijo "stara" prvorodnica, če rojeva prvič. Ker se je povprečna starost ob prvem porodu dvignila na 27 ali 28 let, je vse več tudi nosečnic, ki po 35. letu rojevajo drugič, tretjič ali četrtič. Narašča predvsem število nosečnic po 40. letu, ki jih pred petimi ali desetimi leti skorajda ni bilo. Spremljanje nosečnosti je odvisno od tega, ali je nosečnica zdrava ali bolna.

Jajčnik se najprej postara

V jajčniku so vse jajčne celice prisotne že od začetka (ne tako kot pri moških, ko se spolne celice sproti obnavljajo). Ženske se rodijo z vsemi jajčeci, kar jih bodo kdajkoli imele; teh je več kot milijon. Samo do pubertete jih ostane le še približno 300.000. Od teh jih za proces ovulacije dozori le 300. Jajčne celice so skozi vse življenje izpostavljene vsem škodljivim vplivom.

Starejša ko je ženska, starejše ima jajčne celice. Vsi izvidi kažejo, da se po 35. letu začne ateroskleroza žilja v jajčniku. To pomeni, da je pretok krvi skozi jajčnik šibkejši in dobi manj kisika, zato je manj oskrbljen in v jajčniku se začnejo degenerativni procesi. Jajčnik je torej tisti v organizmu, ki se najprej postara. Bolj se bližamo menopavzi, manj so jajčniki odzivni na hormone, ki so odgovorni za ovulacijo jajčec. To je naravni potek padanja plodnosti in razmnoževalnih sposobnosti našega telesa, h kateremu po mnogih raziskavah dodatno pripomorejo slabe razvade (kajenje itd.). Ženska je sicer lahko na videz mladostna, energična, v razcvetu, v reproduktivnem smislu pa se spreminja.

Tveganja po 40. letu

Ženske so kljub svoji starosti tudi po 40. letu bolj zdrave kot nekdaj, zato je telo sposobno donositi in roditi zdravega otroka. To je odvisno od več dejavnikov, med drugim od fizične pripravljenosti, načina življenja in od tega, ali je to za žensko prva nosečnost.

Pozna nosečnost pa je povezana tudi z večjim tveganjem za otroka in nosečnico. Takrat se namreč v telesu začnejo pojavljati določene spremembe in procesi. Začne se prav z jajčniki in jajčnimi celicami, ki niso več take, kot bi morale biti. S starostjo matere narašča tudi pogostost splava. Pri 20-letnici je ta približno 12-odstotna, pri ženskah, starejših od 40 let, pa približno 26-odstotna (številke se razlikujejo). Če ženska zanosi po 45. letu, se nosečnost v več kot polovici primerov konča s splavom, od teh jih polovica nastane zaradi genetskih napak oziroma kromosomskih anomalij ploda. Downov sindrom, ki je ena od njih, se z leti pojavlja pogosteje, zato pri nosečnicah po 37. letu starosti obvezno opravijo ustrezen presejalni test.

Druga medicinska tveganja vključujejo večje možnosti carskega reza, mrtvorojenega otroka, prezgodnji porod, zastoj plodove rasti v maternici, povišan krvni tlak zaradi nosečnosti, gestacijski diabetes, proteinurijo (pojav proteinov v urinu, kar zdravnik preveri na laboratorijskem izvidu urina). Lahko jo spremljajo še drugi znaki in simptomi, kot so edemi (otekanje), motnje vida, glavobol in bolečina v žlički, predležeča posteljica (placenta previa); v primeru slednje mora nosečnica mirovati, porod pa se konča s carskim rezom. Ženske po 40. letu, ki imajo kronična zdravstvena obolenja, so v slabem fizičnem stanju ali predebele, bodo imele v nosečnosti bolj verjetno težave. Če je ženska rodila že kdaj prej, se med 40. in 44. letom poveča tudi verjetnost težav s hemeroidi, dojkami, kostmi, visokim krvnim tlakom itd. Zdravniki zato svetujejo vaje za krepitev medeničnega dna in druge vaje za krepitev spodnjega dela trupa.

Zdravstvene težave ima lahko tudi dojenček ob rojstvu. Z zanositvijo v poznih tridesetih oz. v začetku štiridesetih let se poveča možnost za rojstvo dvojčkov (ali trojčkov). Z leti namreč jajčeca postajajo manj kakovostna, telo pa se na to odzove tako, da jih pri eni ovulaciji iz jajčnikov sprosti več hkrati. Kljub temu je verjetnost za multiplo nosečnost še vedno zelo majhna.

Downov sindrom

… je najpogostejša bolezen kromosomske nepravilnosti, ki so jo zaradi značilnega videza prizadetih oseb sprva imenovali mongolizem. Pravilneje se imenuje trisomija 21. kromosoma, kar pomeni, da imajo ljudje s tem sindromom v vsaki celici telesa v 21. paru namesto dveh kromosomov tri. Najpogostejši vzrok je naključna sprememba med dozorevanjem spolne celice enega od staršev. Lahko se zgodi pri mladih, pogosteje pa pri starejših parih in takih, kjer se je podobna kromosomska nepravilnost v družini že zgodila. Pri 40-letni ženski je možnost, da rodi otroka z Downovim sidromom, približno 1:100.

Testi za ugotavljanje nepravilnosti

Po 35. letu možnost za kromosomske nepravilnosti ploda, med katerimi je najpogostejša Downov sindrom, naraste. Pred 35. letom so za ugotavljanje kromosomske nepravilnosti na voljo presejalni testi: nuhalna (vratna) svetlina in dvojni, trojni ali četverni hormonski test. Po 37. letu so nosečnicam še vedno na voljo presejalni testi, vendar strokovnjaki priporočajo kariotipizacijo ploda. Gre za odvzem vzorca plodovnice (amniocenteza) ali resic posteljice (horionska biopsija), nato pa ta material obdelajo v citogenetskem laboratoriju, kjer pregledajo plodovo kromosomsko sliko.

Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije stroške diagnostičnega testa po 37. letu in po pozitivnem presejalnem testu ter enega od možnih presejalnih testov po 35. letu starosti. Če želi nosečnica dodatne preiskave, denimo nuhalno svetlino s trojnim hormonskim testom, jih mora plačati sama.

Previdno in po pameti  …a vseeno optimistično!

Verjeli ali ne – pozna nosečnost ima tudi svoje prednosti. Dr. Mojca Demšar mednje šteje nekatere življenjske okoliščine, ki prispevajo k bolj osrečujočemu materinstvu: “... denimo redna zaposlitev, stabilna zveza, ekonomska preskrbljenost, odgovornejši odnos do zdravega načina življenja.”  Ključno pri pozni – tako kot pri vsaki, a pri tej še malo bolj! – nosečnosti je, da imamo široko odprte oči ter pozorno spremljamo dogajanje v svojem telesu. Predvsem so pomembni redni obiski pri izbranem ginekologu. Previdnost velja za škodljive navade, kot so kajenje, pitje alkohola in uporabo drugih škodljivih substanc – te je vsekakor modro opustiti, pa tudi zmanjšati vnos kofeina. Svoje bo k uspešnemu poteku in razpletu nosečnosti gotovo pridala tudi uravnotežena prehrana, bogata z vitamini, ter redna – a zmerna – telesna dejavnost. Ta je dobra za mišični tonus in sklepe, s telovadbo pa lahko tudi omilimo bolečine, ki jih prinaša devetmesečna rast trebuha in novega življenja v njem.

Dr. Demšarjeva nosečnicam po 40. letu svetuje najprej folno kislino, tako kot vsem nosečnicam, da preprečimo okvare nevralne cevi. “Če so se za nosečnost odločile, če jim je celo uspela po dolgotrajnih preiskavah in zdravljenju, so velikokrat kar preveč zaskrbljene. Redno naj obiskujejo ginekologa, opravijo priporočene preiskave, v materinsko šolo naj gresta oba starša, živijo naj mirno, prehrana je pomembna, nikakor obilna, dovolj tekočine, manj soli, dovolj spanja, primerna telesna dejavnost. Če se nosečnost "zgodi", pa naj gre premislek tudi v smeri, da dojenčka že zmoremo, ampak ko bo otrok v puberteti, mama pa v menopavzi ...”

Pa nasvet za partnerje? “Naj bodo pozorni, razumevajoči in ljubeči, kar vse velja tudi za mlajše,”  zaključi dr. Mojca Demšar.

Predvsem pa – brez panike. Kljub doslej napisanemu pozna nosečnost ni znak za preplah. Z današnjo napredno medicino in povečanim zdravstvenim varstvom postaja pozna nosečnost rutina – ki pa ji je vendarle treba posvečati posebno pozornost in skrb. Še posebej če gre za prvega otroka. Z nasmehom torej preslišite vse nepomembne predsodke in zgražanja, saj obremenjevanje z njimi pomeni le še dodaten stres za telo in duha. V katerem koli starostnem obdobju, v “blaženem” stanju ali pa tudi ne. Zavedajte se: nosečnost je lepa, in tudi če ste zakorakali v štirideseta, zanjo (še) niste prestari.

Za konec še nekaj statistike

V letu 2008 je bila v Sloveniji mati ob rojstvu otroka v povprečju stara 30 let. Ob rojstvu prvega otroka so imele matere v povprečju 28,4 leta. Najbolj rodna skupina je bila od 28 do 31 let. Žensk, ki so leta 2008 rodile prvič in so bile mlajše od 25 let, je bilo 21,9 %, starejših od 35 let pa 7,3 odstotka.

NOSEČE ZVEZDNICE PO 40. LETU (ALI OKOLI NJEGA)
  • Courtney Cox
  • Brooke Shields
  • Susan Sarandon
  • Geena Davis
  • Juliane Moore
  • Holly Hunter
  • Nicole Kidman
  • Hale Berry
  • Marcia Cross (zanosila pri 44.)

Povezave (viri)

http://www.bambino.si/tudi_moskim_bije_bioloska_ura
http://www.solveyourproblem.com/pregnancy/pregnant-over-40-safety.shtml
http://www.pregnancytoday.com/articles/life-circumstances-and-challenges-during-pregnancy/pregnancy-after-40-6175/5/
http://www.pregnancy-period.com/pregnancyafter40.html
http://www.womenfitness.net/pregnancy_at_40.htm
http://www.pregnancycenters.org/pregnancy-after-40.asp
http://pregnancyafter40.com/
http://www.associatedcontent.com/article/970054/how_to_cope_with_being_pregnant_and.html
http://ezinearticles.com/?Pregnancy-After-40---What-Problems-Does-a-Woman-Face?&id=2669567
http://www.pregnancy-info.net/pregnancy_35_40.html
http://pregnancyafter40.net/
http://www.newsweek.com/id/158410
http://infertility.about.com/od/causesofinfertility/a/pregnantafter35.htm
http://cms.zurnal24.si/cms/zstil/vasotrok/12259
http://bibaleze.si/clanek/nosecnost/nosecnost-po-35-letu.html
http://bibaleze.si/clanek/nosecnost/kdaj-je-najboljsi-cas-zanositev.html
http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/111309
http://www.mercator.si/uzivajmozdravo/clanki/zdravje/clanek?aid=4812
http://www.bambino.si/placenta_previa__predlezeca_posteljica
http://www.stat.si

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zanositi , pozna nosečnost , downov sindrom , nuhalna svetlina , hormonski test , presejalni testi , zmanjšana plodnost , kariotipizacija , kromosomske napake

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.