Umetna prekinitev nosečnosti

  • četrtek, 06. julij 2006
(Foto: Jupiterimages)

Pred medicinskim posegom ob neželeni nosečnosti morajo ženske po zakonu najprej na svetovalni pogovor. Velikokrat so svetovalke tiste ključne sogovornice, ki z žensko dejansko govorijo o njeni stiski, skupaj pretehtajo nastalo situacijo in skupaj potem iščejo ustrezne rešitve. Mnogokrat se ženske po teh pogovorih odločijo, da bodo otroka obdržale. Maca Maček, univ. dipl. soc. del., specialistka akademske stopnje, je svetovalka v Svetovalnem centru Ginekološke klinike Ljubljana.

Kakšne stiske vodijo ženske, da se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti (UPN)?
Odločitev za UPN je ena najtežjih v življenju ženske in zato je tudi stiska, ki jo privede do tega, izjemno velika. Vse ženske označuje socialna stiska. Nosečnici nič ne pomaga pozitivna zakonodaja, naravnana v podporo materinstvu, če jo bo delodajalec odpustil, čim bo izvedel, da je noseča. Mnogokrat slišimo očitke, da so mladi preveč egoistični in ležerni, da se preveč zabavajo in ne mislijo na otroke. Toda mislim, da se mladi zelo zavedajo odgovornosti starševstva, seveda se tega tudi bojijo in zato skušajo ustvariti čim boljše pogoje zanj. To pa, saj vemo, ne gre hitro. Soditi o teh stvareh je tako vabljivo, pa še tako dobro se počutimo v vlogi razsodnika!

Kako poteka svetovalno socialno delo na Ginekološki kliniki v Ljubljani? So kakšne skupne značilnosti za skupino žensk, ki so se odločile za UPN (narodnostne, izobrazbene, socialne …)?
Odzivamo se na specifično stisko vsake posameznice, in to na način, kot nam ga narekuje njena posebna situacija, njen kulturni izvor, izobrazba in predvsem čustvena prizadetost zaradi nezaželene nosečnosti. S sprostitvenim pogovorom jo najprej pomirimo, včasih je lahko nosečnica izjemno razburjena, potem lahko nadaljujemo s posredovanjem vseh informacij in navodil, kako in kje bi ji lahko pomagali, da bi se njena nosečnost lahko končala drugače. Nikakor pa ji ne odrekamo pravice do tega, da se sama odloči o posegu; materinstva ne »glorificiramo« in zelo dobro vemo, da vse nosečnice niso samo »srečne in zadovoljne«, temveč velikokrat ali pa celo prevečkrat prestrašene, zaskrbljene in nesrečne. Pomagamo jim, da UPN doživijo samo kot neprijetno življenjsko izkušnjo in ne kot travmo, za katero bi morale biti kaznovane. Marsikdaj poiščemo rešitve še za kakšne druge težave, ki z nosečnostjo niso povezane, ženski pa predstavljajo velik problem. Menim, da je naš način dela z nosečnicami, ki si želijo UPN, ustrezen, žal pa ga dejansko  izvajamo samo na naši Ginekološki kliniki v Ljubljani, čeprav je uzakonjen. Nobena nosečnica ne bi smela biti brez možnosti strokovnega svetovalnega pogovora, ki bi vseboval tudi pouk o kontracepciji in s katerim ne bi vplivali na njeno odločitev.

Koliko so po vašem ženske ozaveščene o hormonski zaščiti pred neželeno nosečnostjo?
Hormonsko kontracepcijo dokaj dobro poznajo, prenekatera pa je imela z njo slabe izkušnje, zato jo je opustila, se zatekla k uporabi manj zanesljivih sredstev in načinov zaščite in nezaželeno zanosila.

Kako ukrepate, če sumite, da se dekle/ženska odloča za UPN zaradi zunanjih pritiskov, spolne zlorabe …?
Kadar ugotovimo karkoli sumljivega, se posvetujemo s strokovnjaki na oddelku za krvne delikte pri pristojni policijski upravi.

Malokdaj se govori o ženskah, ki splavijo spontano; kakšna pomoč se jim nudi (možnost slovesa, pokopa …)?
Zakonska osnova nam svetovalkam, ki smo ob ostalih znanjih in veščinah tudi socialne delavke, omogoča strokovno vključevanje pri umetni prekinitvi nosečnosti. Za vse druge kategorije bolnic na naši Ginekološki kliniki Ljubljana pa smo na voljo, če nas pokličejo zdravniki. Največkrat gre za porodnice z očitnimi socialnimi težavami in problemi namestitve po porodu ali starejše bolnice po opravljenem kirurškem posegu, ki potrebujejo namestitev v dom za stare ljudi. Še nikoli pa nas niso poklicali k bolnici, ki je spontano splavila. Prepričana sem, da bi tem in še morda katerim bolnicam prav prišlo timsko obravnavanje, v katerega bi bili poleg zdravnika vključeni še psihologinja (ki jo imamo) in svetovalka. V praksi žal ne kaže, da bi se timsko delo zares uveljavilo. 

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki