Naraščata moška neplodnost in neplodnost zaradi nezdravega življenjskega sloga

(Foto: Shutterstock)

V razvitem svetu je neplodnih od 10 do 15 odstotkov parov. Število se že nekaj časa pomembneje ne veča. A spreminjajo se vzroki za neplodnost, ugotavljajo strokovnjaki. Tako narašča neplodnost med moškimi, ki je posledica onesnaženja okolja s hormonskimi motilci, raste pa tudi neplodnost, ki je posledica nezdravega življenja tako pri ženski kot moškem.

Čeprav prevladuje prepričanje, da pogostost neplodnosti izrazito narašča, pa epidemiološke raziskave tega ne potrjujejo, pravita izr. prof. dr. Milan Reljič, dr. med., predstojnik oddelka za reproduktivno medicino in gin. endokrinologijo na mariborski Kliniki za ginekologijo in perinatologijo, ter primarij Darija Strah, dr. med., spec. ginekologije in porodništva v Diagnostičnem centru Strah.

»Že nekaj časa opažamo, da ima z neplodnostjo težave vsak sedmi par v razvitem svetu in tako je tudi pri nas. Zaradi večje ozaveščenosti, širše dostopnih strokovnih informacij, predvsem pa izjemno dobre dostopnosti do zdravljenja neplodnosti se uvrščamo med najuspešnejše države na tem področju,« zatrjuje prim. Strahova. Z njo se strinja tudi dr. Reljič, ki pravi, da neplodnost ni več tabu, neplodni pari, ki danes niso več stigmatizirani, pa hitreje in pogosteje poiščejo zdravniško pomoč.

Prvi Slovenki iz epruvete rojeni leta 1984

Veda o oploditvah z biomedicinsko pomočjo je razmeroma mlada. Prva deklica, ki je nastala z zunajtelesno oploditvijo, se je rodila leta 1978, v Sloveniji pa smo dobili prvi deklici iz epruvete leta 1984. Kot pravi Strahova, imamo v Sloveniji zaradi pionirskega dela ljubljanskih in mariborskih ginekologov ter znanja, ki se nadgrajuje ves čas, odlične uspehe.

»Smo na drugem mestu v Evropi po številu rojstev otrok, ki so bili spočeti v postopkih zdravljenja neplodnosti; takih je kar pet odstotkov vseh otrok, več se jih rodi samo še na Danskem. Letno se opravi več kot 3.500 stimuliranih ciklusov, uspešnost pa je povezana s kakovostjo tako jajčnih celic kot semena,« pojasni sogovornica.

To pomeni, da ima možnost za rojstvo zdravega živega otroka mlajša ženska oziroma moški, pri katerem lahko z naprednimi metodami pridobijo kakovostne semenčice. V Sloveniji stroške umetne oploditve pri vsakem paru za prvih šest posegov krije zavod za zdravstveno zavarovanje, kar je po mnenju Strahove dragocena pravica.

Pomemben je tudi zdrav življenjski slog

»Čeprav se prevalenca neplodnosti ni pomembno spremenila, pa se je spremenilo razmerje med posameznimi vzroki,« poudari Milan Reljič in doda, da je več moške neplodnosti, ki je posledica večjega onesnaženja okolja s hormonskimi motilci, na primer pesticidi, bisfenolom A, ftalati … Te kemikalije so lahko v hrani, plastičnih izdelkih, elektronskih aparatih, barvilih in lahko pomembno vplivajo na kakovost semenskega izliva.

Težava moderne družbe je tudi odlaganje rojstva otrok v poznejše življenjsko obdobje, a plodnost z leti upada, zato pomoč poišče vse več starejših parov. Narašča tudi neplodnost, ki je posledica nezdravega življenja – kajenja, zlorabe kemičnih drog, motenj hranjenja, čezmerne ali prenizke telesne teže, neobvladanega stresa in podobno.

Po 35. letu možnost zanositve precej manjša

Še vedno je najpomembnejša starost ženske, pa poudari Strahova. »Po 35. letu starosti sposobnost oploditve posameznice upada zaradi slabšanja kakovosti jajčnih celic,« opozori in doda, da mora par ukrepati čim prej. »Možnosti za rojstvo otroka pri ženski, mlajši od 35 let, so po zdravljenju neplodnosti lahko tudi 50-odstotne, kar je zelo veliko. Žal je odstotek uspeha pri štiridesetletnici le slaba desetina ali celo le nekaj odstotkov,« podkrepi svoje besede.

Tudi pri moških je vpliv starosti pomemben, vendar manj očiten, saj pride pri njih do napak v genetskem materialu pozneje. Darija Strah poudari, da je ozaveščanje o pravočasnem načrtovanju družine pomembno, to pa pričakuje tako od zdravnikov kot od civilne iniciative.


Tudi vnetja lahko vplivajo na plodnost ženske


Najpogostejši vzroki neplodnosti pri ženski so motnje ovulacije, poškodovani jajcevodi z zarastlinami v mali medenici in endometrioza, našteje Reljič. Pojasni, da so motnje ovulacije večinoma posledica sindroma policističnih jajčnikov in čezmerne ali prenizke telesne teže, medtem ko poškodbo jajcevodov povzročajo vnetja v mali medenici, ki nastanejo zaradi spolno prenosljivih mikroorganizmov, kot je klamidija.

»Ta vnetja potekajo praviloma brez kliničnih simptomov in večina žensk, ki ima tako poškodovane jajcevode, ni imela ginekoloških težav,« pove sogovornik. Pri endometriozi pa gre za pojav maternični sluznici podobnega tkiva zunaj maternične votline, predvsem v mali medenici, kjer povzroča zarastline in ustvarja neugodno okolje za oploditev in razvoj zarodkov.


Najprej poskušajo odpraviti vzrok neplodnosti

Pri moških je neplodnost večinoma posledica slabe kakovosti, števila, koncentracije in gibljivosti semenčic oziroma njihove odsotnosti. »Vzroki so lahko različni: genetski, prirojene motnje v spuščanju testisov, poškodbe, imunološki, prebolela vnetja, škodljivi vplivi okolja, poklicna tveganja in nezdravo življenje ter nekateri postopki zdravljenja, kot sta kemoterapija in obsevanje,« našteje Reljič.

V vsaj polovici primerov jim ne uspe ugotoviti vzroka slabe kakovosti semenskega izliva. Strokovnjaka poudarjata, da si vedno prizadevajo odkriti vzrok neplodnosti in ga odpraviti, tako da pride do zanositve po naravni poti. Pri tem si pomagajo s kirurškimi posegi in zdravili. Šele če vzroka ne morejo odpraviti, se odločijo za postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo. S temi postopki uspešno zdravijo tako moško kot žensko in tudi nepojasnjeno neplodnost.

Toda uspešnost zdravljenja je odvisna od številnih dejavnikov. Strokovnjaka opozarjata, da je pomembno, da so pari seznanjeni z vsemi možnostmi in omejitvami zdravljenja. »Nismo vsemogoči in pot do uspeha pogosto vodi prek razočaranj, zato so pri zdravljenju neplodnosti zelo zaželeni pozitivno razmišljanje, vztrajnost in zaupanje,« še poudari Milan Reljič.

Razkritje: Objavo članka je podprlo podjetje Gedeon Richter, ki pa v vsebino članka ni posegalo.
Galerija

Shutterstock

»Čeprav se prevalenca neplodnosti ni pomembno spremenila, pa se je spremenilo razmerje med posameznimi vzroki,« poudarja dr. Milan Reljič in doda, da je več moške neplodnosti, ki je posledica večjega onesnaženja okolja s hormonskimi motilci, na primer pesticidi, bisfenolom A, ftalati …

»Možnosti za rojstvo otroka pri ženski, mlajši od 35 let, so po zdravljenju neplodnosti lahko tudi 50-odstotne, kar je zelo veliko. Žal je odstotek uspeha pri štiridesetletnici le slaba desetina ali celo le nekaj odstotkov.« Prim. Darija Strah, dr. med. (Foto: Domen Grogl)

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki