Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zgodba, ki jo piše biodinamika – kmetovalec Drago Purgaj

Drago Purgaj, agronom in kmetovalec po biodinamični metodi.
Drago Purgaj, agronom in kmetovalec po biodinamični metodi.

Drago Purgaj, agronom in kmetovalec po biodinamicni metodi, pravi, da je bila usmeritev v ta nacin pridelave najboljša odlocitev. Do te, skoraj sto let stare sonaravne metode, ki jo je utemeljil Rudolf Steiner, ga je pripeljalo delovanje na številnih podrocjih, ki so terjala razpetost med tehniko in umetnostjo.
Kot glasbenik je bil v vec zasedbah, kot projektant pa se je zaposlil v razvojno-raziskovalnem oddelku TAM. S svojim takratnim dekletom, zdaj ženo, ki je tudi waldorfska uciteljica, sta ob službi zacela urejati še zapušceno kmetijo. To je zahtevalo študij agronomije. Po zaprtju tovarne je njegovo novo delovno mesto postala kmetija, kjer je cez cas dozorela odlocitev za biodinamicno metodo. Na kmetiji Purgaj v Slovenskih goricah danes tako pod certifikatom Demeter pridelujejo sadje. Purgaj je tudi predsednik biodinamicnega društva Podravje ter se s kmetovanjem samostojno ukvarja od leta 1987.

Kako se je odvijala vaša pot do biodinamicne metode kmetovanja?
Na naši kmetiji je pridelava že v zacetku potekala na naravi prijazen nacin. Bili smo med zacetniki integrirane pridelave. Ta je scasoma pricela dopušcati tudi nekatera sredstva, ki jih sami nismo uporabljali, zato smo se okoli leta 1995 odlocili za uvedbo lastne blagovne znamke Cesarica, imenovane po Mariji Tereziji, reformatorki in pobudnici sadjarstva na Štajerskem in Kranjskem. To je bilo v samostojni Sloveniji prvo uradno zašciteno ime na tem podrocju. Sprva je postalo odmevno v športnih krogih. Še posebej med zimskimi športi, kjer smo bili veckrat tudi sopokrovitelji tekem Zlata lisica ter dvakrat tudi Svetovnega pokala v smucarskih poletih v Planici. Okoli leta 2000, ko so bili tudi pri nas vzpostavljeni pogoji za to, smo se vkljucili v ekološki nadzor in nato še v nadzor Demeter.

Katera je bila odlocilna prelomnica, da ste se odlocili za to pot, ki predstavlja tudi drugacen odnos do sveta, ne le do kmetovanja?
Prelomnic je bilo kar nekaj, kajti prej kot z biodinamiko sem se z antropozofskimi pristopi - antropozofija je temelj biodinamike, waldorfske pedagogike in antropozofske medicine - srecal v casu prve zaposlitve v eni izmed partnerskih tovarn v tujini. Presenetilo me je, da je bil hrup v proizvodnih obratih tam manjši, ceprav so uporabljali enake stroje. V tej tovarni delavci med odmori niso bežali iz hal, kot je to bila navada pri nas. Tamkajšnji strokovnjak s podrocja medicine dela mi je razložil, kako je pri tem pomemben ritem strojev. Ce ti delujejo v ritmu, ki je blizu ritmu našega srca, jih ne zaznavamo kot hrup. V kasnejših pogovorih je bilo omenjeno tudi, kako še drugi ritmi in razmerja vplivajo na ljudi. Kot na primer, zakaj zaznavamo motor s 16 ventili kot tišji, kako vpliva zlati rez na konstrukcijo motorja ali dizajn, pa vse do tega, na katero glasbeno zvrst se domnevno proda vec drog. Vprašanja, ki so terjala povsem novo dimenzijo dojemanja, veljajo za eno mojih življenjskih prelomnic.

Biodinamicno metodo kmetovanja uvršcamo med ekološke nacine pridelovanja, vendar predstavlja veliko vec od tega.

Ko beseda nanese na biodinamiko, se to preveckrat ovija v meglo misticnosti. Za to ni nikakršne potrebe. Bistvena prednost v primerjavi z drugimi metodami pridelave je v tem, da se ta ne zanima le za snovno, temvec tudi za izvor snovi. Zato svoj pogled usmerja tudi v kozmos. To prinaša povsem novo dimenzijo in možnosti ustvarjanja na najrazlicnejših podrocjih. V kmetijstvu to pomeni, da ob pojavu tako imenovanih škodljivcev in bolezni nismo vec omejeni zgolj na znane metode njihovega zatiranja, temvec lahko njihov pojav vnaprej predvidimo in ga s tem, ko poznamo vzroke, omejimo ali preprecimo.

Kako se je s spoznanji antropozofije spremenil vaš nacin življenja?
Prvo, kar je bilo potrebno ponotranjiti, je, da je potrebno vselej izhajati iz širokih povezav v svetu. To je ravno nasprotno temu, kar zagovarja pretežni del današnje znanosti, ki poskuša svet misliti na podlagi opazovanj mikrodelcev. Lep primer širokega zaobjemanja je Michelangelo, ki je na vprašanje, kako mu je uspelo ustvariti tako popolnega Davida, odgovoril, da ga ni ustvaril on, temvec je bil David že v marmor ujet. Sam je odstranil le tisto, kar ni bil David. Enako velja za pridelavo hrane. Nihce namrec ne more trditi, da zmore ustvariti denimo jabolko, hruško ali kateri koli drug plod narave. To nam ni dano. Izboljšujemo lahko le pogoje, da bodo plodovi boljši in jih bo morda vec. Prav tako je pomembno tudi, da krepimo individualnost. To pomeni, da namesto nizkega ega krepimo tiste sposobnosti, s pomocjo katerih lahko koristimo drugim. Le tako lahko pricakujemo tudi placilo zase. Bistvena znacilnost individualnosti je, da nam dovoljuje spremembe, ne da bi se zato moral spremeniti ves preostali svet.

Kako je skozi antropozofijo mogoce razumeti razmerje med clovekom in kozmosom?
To je zelo široko vprašanje, zato se bom v zvezi s tem dotaknil samo temeljne paradigme. Antropozofija v doslednem prevodu pomeni prebujenega cloveka, oziroma cloveka, ki je spregledal. Kot pravi njen utemeljitelj, dr. Rudolf Steiner, bo v 21. stoletju nastopil cas, ko bodo kulturne tradicije, državne uprave in religije imele nalogo, da oblikovanje življenjskega smisla in orientacije prepustijo posamezniku. Ljudje bodo tako v polnem obsegu prevzemali odgovornost za lastno bivanje. Velicina in izziv tega casa je torej, da vsak oblikuje svoj smisel na nacin, da se ne bo izgubil v neizmerni ponudbi materialnega sveta. To pa je mogoce doseci le na podlagi zavestnega odnosa do duhovnega sveta. Antropozofija tako ni le orientacija, temvec omogoca tudi oblikovanje številnih posebnih osebnosti, nove kulturne moci, obenem pa idejam odpira nove horizonte.

V katerih vidikih se vam zdi antropozofija v današnjih okolišcinah še posebej aktualna?
Antropozofija je aktualnejša in sodobnejša, kot si to predstavljamo. Pred kratkim mi je visok predstavnik enega najvecjih avtomobilskih koncernov, s katerim sodelujemo, pripovedoval, da želijo del razvojnih oddelkov preseliti na nekaj sto kilometrov oddaljeno lokacijo. Vendar je problem, ker to mesto ne premore dovolj waldorfskih vrtcev in šol ter biodinamicne hrane. Iz izkušenj vedo, da se kreativnost v polni meri razvije le, ce upoštevajo tudi ta dva dejavnika. In kreativnost je danes, še posebej v avtomobilski industriji, glavno orožje zahoda. Antropozofija je neizmeren vir navdiha, iz katerega bomo še dolgo zajemali. Res pa je, da ne nagovori ljudi, ki niso pripravljeni resne preobrazbe in trdega dela. Ce želiš spregledati, moraš delovati s celim telesom in tega ne prenašati na svetovalce. Enako je z antropozofijo, ce jo hoceš živeti, moraš zapustiti cono udobja.

Kakšno vlogo imata ljubezen in komunikacija v antropozofiji?
Ljubezen in komunikacija rasteta skupaj, kajti slednja je v mnogocem odraz ljubezni in obratno. To lepo ponazarjajo razlicne metode kmetijske pridelave s svojimi oblikami komuniciranja. Pri konvencionalni pridelavi prevladuje pomnjenje. To je enostranska in manipulativna oblika, ki zadošca za spremljanje receptur, ki ta nacin kmetovanja oblikujejo. V primeru tako imenovane integrirane pridelave je potrebna debata, ki je dvosmerna in transakcionalna. Od ekološkega kmeta pa se pricakuje sposobnost dialoga. Ta je multilateralen in reflektirajoc ter omogoca dovolj pristen stik med ljudmi. Biodinamik mora ta odnos še nadgraditi in razviti ljubezen do celotne narave. Kar pa temelji na zavedanju, da ni nic zgolj materialnega izvora in da obstajajo tudi duševno-duhovne ravni. In naloga biodinamike je, da nahrani vse te ravni: telo, dušo in duha.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rudolf steiner , demeter , biodinamicno kmetijstvo , antropozofija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.