Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Biodinamika 100 let po Steinerju


(stran 2 od 2)



Modrost o človeku

Biodinamika je del Steinerjeve zapuščine, duhovne znanosti, imenovane antropozofija, kar pomeni modrost o človeku. Sam je o njej napisal naslednje: »Antropozofija je pot spoznanja, ki želi duhovnost človeka povezati z duhovnostjo kozmosa. Pri človeku se poraja kot potreba srca in čustev.« Pa tudi, da je modrost o človeku, skupek duhovno-znanstvenih resnic, ki opisujejo človeka, njegov odnos do sveta in sebe. Pri čemer je filozof večkrat poudaril, da pri vsem skupaj ne gre za religijo.

»Steiner je govoril, kako vse, kar na Zemlji povzroča življenje, priteka iz kozmosa. Vir življenjskih energij je tako Zodiak, 12 ozvezdij, ki obdajajo naše osončje. To so čutili že alkimisti srednjega veka, ki so se ukvarjali z astrologijo. Planeti osončja so tisti, ki te kozmične energije posredujejo na Zemljo. Zodiak pa predstavlja kozmično maternico, iz katere je pritekalo tisto, kar je oblikovalo in oblikuje človeka, živali, rastline in zemljo,« pojasnjuje Meta Vrhunc.

Steiner ločuje tudi med nadsončnimi planeti, to so med klasičnimi planeti tisti, ki jih vidimo le nad Soncem, torej Mars, Jupiter in Saturn. Zanje pravi, da posredujejo rastlini, ta pa nam, sile vitalnosti in sposobnosti oblikovanja odličnih substanc. Podsončni planeti, ki jih vidimo le med Soncem in Zemljo, torej Merkur in Venera, pa tudi Luna, ki jo štejejo v to skupino, pa posredujejo energije reproduktivnosti in sposobnosti oblikovanja kaljivega semena. Da je »vse zapisano v kozmosu«, pa je mogoče razumeti tudi Acija Urbajsa, ki v pogovoru posreduje antropozofsko dojemanje.

Ravnovesje in odgovornost

Človek po Steinerju ne more duhovno rasti, če ne upošteva kozmosa. Meta Vrhunc ob tem izpostavlja, da smo se za razliko od naših prednikov, ki so z nebom in zvezdami čutili, od tega odtujili. »Nebo govori, daje nam pomembna sporočila, ki jih ne upoštevamo.« Človek je bitje med nebom in zemljo. V substancah svojega telesa nosi snovi zemlje. V življenju, ki telo gradi in ohranja ter v duševnosti in duhu je nemerljiv. Je bitje kozmosa. Kot poudarja antropozofija, je pomembno, da se tega zavedamo in da do tega in v tem najdemo pravi odnos. Usodno je, da smo tako usmerjeni k materiji, v materializem.

Zelo narobe pa tudi, če se od zemlje odtujimo in živimo, kot da ne bi imeli opravka z njo. Ravnovesje, zavedanje tega, prepletanje enega in drugega, torej materialnega sveta z duhovnim in obratno, pa je po tej modrosti odgovor. Ni materialnega brez duhovnega in ne duhovnega brez materialnega. Človek to nosi v sebi, povezuje pa naj vsa kraljestva narave, od mineralnega do rastlinskega in živalskega ter kozmosa. Pri čemer, kot opozori Urbajs, tega ne gre razumeti skozi antropocentričnost, torej kot nadvlado in središčnost naše vrste, temveč kot odgovornost.


Misli in besede niso dovolj

»Človeku je dana svoboda in odgovornost za planet in samega sebe. Njegova naloga je biti sooblikovalec sveta, ne le njegov opazovalec,« dodaja Meta Vrhunc. Zato, kot še izpostavlja, je zelo narobe, da le gledamo, kako zastrupljajo naše vode, zemljo in uničujejo rastline ter nas same. »Vemo, da je naša hrana uničena, za v koš in ne za na krožnik. Zakaj ne ukrepamo? Dolžni smo ukrepati. «

Antropozof si po Steinerju šele takrat, ko se prepričanja in vednost udejanjijo v življenju. Niso dovolj le misli, besede. Ideje, kako lahko zdravimo naravo in družbo, je potrebno udejanjiti, materializirati. Po Steinerju ni naključje, da smo rojeni v določen čas in prostor. »Človek se mora s svojimi darovi čutiti zavezan svojemu času, pokrajini, narodu in človeštvu,« še poda ustanoviteljica prvega biodinamičnega društva pri nas. Del antropozofije pa je tudi sprejemanje teorije o reinkarnaciji in karmi, torej zakonu razlogov in posledic, ki se odslikavajo v življenju posameznika.

Duhovno zastira materializem

Steiner je tudi učil, da so v vsakem človeškem bitju prikrite sposobnosti, s katerimi lahko doseže znanja višjih svetov. Filozof je modrost o človeku in svetu podajal na prelomu 19. v 20. stoletje. V času, ki ga je na določenih ravneh mogoče primerjati z današnjim. Živel je v času velikih sprememb. V obdobju industrijske revolucije, iskanju znanstvenih odgovorov s ciljem premagovanja naravnih sil in razmahu materialistične dobe. Sami živimo v informacijski dobi, digitalnem svetu in razmahu novih tehnologij, znanosti in farmacije, pa tudi glasnosti materialističnega sveta. Ravno zaradi prevelikega posvečanja materializmu pa je zastrta duhovna kapaciteta človeka, še pravi Meta Vrhunc. Za človeka danes bi morala biti duhovnost prvinskega značaja, materialni svet sekundarnega.

Trodelnost družbe

Pa vendar naj pri vsem skupaj vodi svoboda duha in usmeritev k razvijanju individualnih značilnosti posameznika, je pri tem tudi pomembno, poudarjata sogovornika. Svoboda in odgovornost sta med antropozofskimi življenjskimi načeli. Urbajs ob tem spomni na Steinerjevo trodelnost družbe, predstavljeno kot trikotno zgradbo. V poslovnem svetu, v produkciji, naj bi vladalo bratstvo in ne tekmovalnost, kot to pozna kapitalizem. Drugi krak predstavlja struktura prava, v kateri naj vlada enakost. Tretji steber družbe predstavlja izobraževalno-duhovna plat. Ta je utemeljena v svobodi duha, kar pa je po mnenju vinogradnika pomembno tudi v biodinamiki. »Nekaj so temeljni vidiki te modrosti, ostalo lahko sam razvijaš,« je prepričan.

Sočutje kot vodilo

»Človek je cvet cvetov. Vrednota nad vrednotami, opremljen z vsemi sposobnostmi za lastno spoznanje resničnosti. Leni se zanemarjamo, sprejemamo družbene norme, ki nas vodijo v nenehno dekadenco. Prevrednotiti moramo vrednote. K temu je pozvan čisto vsak,« pravi Meta Vrhunc. Pri čemer podčrta pomen človekovih, danes velikokrat zanemarjenih in v veliki meri uničenih socialnih sposobnosti, kot je to na primer sočutje, nesebična ljubezen do vsega. Empatija in sočutje so tako izhodišče za sooblikovanja sveta in samega sebe v njem.


Kaj je Demeter?

Demeter je mednarodna blagovna znamka, ki označuje pridelke biodinamične metode, pridelane po strogih smernicah za pridobitev te oznake. Pod to znamko so dostopni tudi določeni slovenski proizvodi.

Smernice Demetra so:
  • Kmetije delujejo kot organizem, ki ga tvorijo zemlja, rastline, živali in ljudje v medsebojni harmoniji ter ob človekovi skrbi in hvaležnosti do vseh dejavnikov.
  • Po biodinamični metodi pridelana hrana je polna življenjskih in vitalnih sil, ki ljudem prinašajo zdravje in omogočajo duhovno rast.
  • Temeljni principi so: zavračanje mineralnih gnojil in kemično sintetičnih sredstev za zaščito rastlin ali v predelavi pridelkov, uporaba kompostnih preparatov in preparatov za škropljenje, ki oživljajo zemljo in s tem tudi rastline. Biodinamika monokulture ne pozna.
  • Za gnojenje služijo preparirani komposti.
  • Biodinamika spoštuje dostojanstvo živali: krave imajo rogove (za razliko od intenzivne reje, kjer so krave pohabljene, saj jim rogove odstranijo).
  • Krma za živali je pridelana na lastni kmetiji.
  • Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena.
  • Biodinamika skrbi za ohranjanje kulturnih rastlin, lastno semenarstvo in žlahtnjenje.
  • Poudarek je na kakovosti in ne količini pridelkov.






Galerija

Biodinamično kmetijstvo temelji na dojemanju, da rastline, živali in človek predstavljajo del celote, na katerega učinkuje in ga oživlja celotno vesolje s silami planetov. Shutterstock

»Človeku je dana vloga gospodarja, dolžnost, da skrbi za Zemljo in vse, kar je na njej. Zemljo moramo razumeti kot svoj dom,« poudarja Meta Vrhunc.

»Kot kmet moraš zgraditi svoj notranji mir. Moje notranje stanje in energija se prenašata na rastline in živali, pri vsem gre za prenos sil,« pravi kmet Aci Urbajs.

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd