Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Biodinamika 100 let po Steinerju

Biodinamično kmetijstvo temelji na dojemanju, da rastline, živali in človek predstavljajo del celote, na katerega učinkuje in ga oživlja celotno vesolje s silami planetov.
Biodinamično kmetijstvo temelji na dojemanju, da rastline, živali in človek predstavljajo del celote, na katerega učinkuje in ga oživlja celotno vesolje s silami planetov. (Foto: Shutterstock)

Avstrijski filozof Rudolf Steiner (1861-1925), utemeljitelj biodinamične metode, antropozofije, antropozofske medicine, waldorfske pedagogike, umetnosti gibanja evritmije in organske arhitekture je že v začetku 20. stoletja zapisal: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka več ne bodo mogla.«
Odgovor na svoj skoraj vizionarski uvid, če ne pa vsaj daljnosežno razmišljanje, je Steiner leta 1924 podal v biodinamični metodi kmetovanja, najstarejšem sonaravnem načinu pridelovanja hrane. Prehrana, pridelana po tej metodi, pa ni le materija, v njenem ozadju je namreč tudi duhovnost. Upoštevanje ritmov in energij v kozmosu ter v naravi. To pa je tisto, kar po načelih takšnega kmetovanja zagotavlja zdravo in živo hrano. Vendar pa ne le to, saj gre pri tem tudi za način življenja in odnos do sveta. Vse to pa izvira iz duhovne znanosti, ki se imenuje antropozofija.

Biodinamična metoda pridelovanja ima danes sledilce po celem svetu in v vseh klimatskih pasovih, tudi pri nas, kjer so ti večinoma organizirani v posameznih regionalnih društvih Ajda. Matično društvo se imenuje Ajda Vrzdenec, ustanovila pa ga je 1991 Meta Vrhunc, ki je biodinamiko v Slovenijo pripeljala sredi 80-ih let prejšnjega stoletja. V razširjanju Steinerjevih (duhovnih) uvidov, modrosti in praktičnih usmeritev je aktivna še danes, prav tako kot tudi v pridelovanju žive hrane.

Zdravilo za celoten planet

»Biodinamična metoda je zdravilo za zemljo, rastline, živali in človeka,« ob vrču vode iz izvira, ki za razliko od tiste iz vodovoda velja za živo, na svoji biodinamični kmetiji v Horjulu poudari Meta Vrhunc. S Steinerjevo zapuščino se je pred slabimi štirimi desetletji srečala v Nemčiji. Najprej je zaradi bolezni in težav svojih otrok spoznala antropozofsko medicino, planetarično zdravljenje.

Naslednji korak je bila waldorfska pedagogika, nato je sledilo še spoprijemanje s sonaravno in duhovno pridelavo prehrane. Prav ta pa je ob današnjem uničevanju našega planeta in vsega živega na njem bistvenega pomena, izpostavi sogovornica. S kemičnimi pripravki, uporabljenimi v kmetijstvu, se je resda zvišala količina pridelkov, vendar pa je s tem povzročena velika škoda tako zemlji kot rastlinam ter s tem tudi pridelanemu. Rastline so postale manj vitalne, kaljivost semen je slabša, uživanje plodov s takšnih rastlin pa za organizem predstavlja grožnjo in ne vir vitalne energije. Prav to, kar zagotavlja, kot trdijo njeni izvajalci, biodinamična metoda, ki temelji na ohranjanju ravnovesja v naravi, krepitvi rodovitnosti in živosti zemlje, zaradi česar je pridelana hrana resnično zdrava in živa.

Poleg popolnega zavračanja kemičnih sredstev je pomemben tudi duhovni vidik hrane, o čemer je Steiner zapisal: »Če hrano proizvajamo tako, da se v njej izrazijo samo materialne zakonitosti, potem duhovnost fizičnosti ne more prežeti in se ne more izraziti. Važno je, da so tla in tako tudi hrana prežeta z duhovnimi silami, kot je to pri biodinamičnem gospodarjenju. Taka hrana človeka prehranjuje tako, da se duh v fizičnem spet izraža in uveljavlja.«

Biodinamično kmetijstvo v skladu s kozmičnimi ritmi

Biodinamično kmetijstvo temelji na dojemanju, da rastline, živali in človek predstavljajo del celote, na katerega učinkuje in ga oživlja celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in 12 ozvezdij Zodiaka. Bistvo te metode so energije oziroma sile oblikovanja življenja, kot pravi Rudolf Steiner, v pogovoru pa strne biodinamični vinogradnik in kmet Aci Urbajs z Rifnika, hriba nad Šentjurjem, kjer je tudi arheološko najdišče. »Ekološko kmetovanje tako kot industrijsko oziroma konvencionalno kmetovanje ostaja na materialni ravni, duhovne ravni ne upošteva,« odgovarja Urbajs na vprašanje, zakaj je mnenja, da je biodinamika še več od (današnje) ekološke metode pridelave hrane, kamor Steinerjevo metodo sicer uvrščajo.


Koledar Marije Thun

Človek je nosilec dejavnosti, ki predstavljajo skrb za okolje in vseh njegovih energijskih tokov. Če jemlje te v kontekstu Steinerjeve vednosti resno, mora upoštevati gibanje planetov in celotno kozmično dinamiko. Tako ustvarja pogoje, da se rastline lažje in bolje povežejo z energijami, ki so vir življenja in s tem ostajajo bolj zdrave. Biodinamiki pri setvi na primer upoštevajo ne le vpliv Lune, temveč tudi ostalih planetov, njihovih položajev in njihovega součinkovanja. Pri tem kmete in vrtičkarje vodi vsakoletni biodinamični setveni koledar, ki ga je od 1961 in vse do svoje smrti 2012 snovala Marija Thun, zdaj pa njeno delo nadaljuje njen sin.


Naravni ritmi in harmonija

Biodinamika uči tudi, kako delujejo naravni ritmi, ki jih vsi poznamo. Velja, da dopoldne, ko se energija dviguje iz zemlje, pobiramo plodove, ki rastejo nad zemljo. Popoldne, ob spuščanju sil, pa nabiramo plodove korenovk, kot je to na primer krompir. To je abeceda biodinamične metode, ki kmetijo pojmuje kot organizem. Organe v harmonični povezavi pa predstavljajo njive, travniki in pašniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek. Za zdrav organizem kmetije skrbi kmet s tem, da so vsi ti elementi med seboj uravnoteženi. Na Urbajsovi kmetiji na hribu, kjer se raztezajo vinogradi, se zato sprehajajo konji, ki med drugim zagotavljajo gnoj, pav, ki se prosto giblje, pa tudi ribe s svojo energijo.

Vzgaja tudi zelenjavo, pomembno mesto pa imajo tudi kozmogrami, nosilci jezika kozmične narave. »S tem ko pridelujemo hrano na biodinamični način, prevzemamo temeljno skrb za zemljo. Človeku je dana vloga gospodarja, dolžnost, da skrbi za Zemljo in vse, kar je na njej. Zemljo moramo razumeti kot svoj dom,« poudarja Meta Vrhunc. Ob tem kot nasprotje z velikim obžalovanjem izpostavi sodobno uničevalno kmetijstvo, ki zemljo kot vir kratkoročnega zaslužka uničuje na račun bodočnosti.


Gnoj in kremen iz kravjega roga

Temeljni del Steinerjeve metode kmetijstva in vrtičkarstva so preparati. Nekatere med temi za člane svojega društva Ajda Vrzdenec izdela njegova ustanoviteljica. Postopek je namreč dolgotrajen, zapleten in morda marsikomu tudi neprijeten. Kot to velja na primer za kompostni preparat iz rmana, ki zori v jelenovem mehurju, postopek njegove izdelave pa tako traja skoraj dve leti. Medtem ko mora pripravek iz hrastovega lubja zoreti v lobanji domače živali.

»V kravjih rogovih delamo gnoj in kremen iz roga. Slednji pomaga rastlini, da se bolj poveže s silami kozmosa in omogoča, da vgradi v substance to, kar lahko imenujemo univerzalne prehranske kvalitete,« še predstavi Meta Vrhunc. Preparata, kot sta gnoj in kremen iz roga, za škropljenje pripravijo v vodi. Pri tem je pomembna uporaba žive vode in smer ter način mešanja, ki poteka v točno odmerjenem času. Voda na tak način sprejme energijo preparata, kozmično energijo, pa tudi človeško, je mogoče povzeti Urbajsove besede.

Uglašenost in notranji mir

»Kot kmet moraš zgraditi svoj notranji mir. Sploh ko delam z rastlinami in živalmi, je to pomembno, saj se moje notranje stanje in energija prenašata nanje. Pri vsem gre za prenos sil,« trdi Urbajs. Pri tem so pomembna tudi posameznikova hotenja in misli, s tem pa tako predvsem prisotnost v danem trenutku. In ko biodinamični vinogradnik govori o silah, ki jih upošteva in vključuje Steinerjevo duhovnost, v tem kontekstu izpostavi še pomen določene lokacije.

»V biodinamiki odkrivam še en pogled, ki je zame temeljen. Pomembno je odkriti energije posameznega kraja in kako te vplivajo nate, na tvoje delovanje in vedenje. Za nama je antični Rifnik, ki je bil poseljen že pred šest tisoč leti pred našim štetjem, vse to pa je vpisano v duh tega kraja.« Antični Rifnik je za Urbajsa tako navdih in zaveza, da kmetijo prežema z ljubeznijo tisočerih generacij, ki so na tem prostoru živele. Preteklost od časa mlajše kamene dobe skuša harmonično zliti z naravo, z biodinamiko pa zajeti in spodbuditi vitalne sile življenja. Spodbuditi prastare energije, ki so stalno prisotne.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rudolf steiner , ekološka hrana , demeter , biodinamično kmetijstvo

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.