Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Utrinki z Ekopraznika: Slovenskih ekoživil še vedno premalo


Letošnji Ekopraznik je prejšnji mesec na Pogačarjevem trgu v Ljubljani kljub mokremu začetku dočakal suho vreme in dvakrat celo sončne žarke. Ljudje so se zgrnili na tržnico, stojnice pa so tako že trinajstič zapored oživele. Trud prirediteljev dogodka je bil v veliki meri poplačan, saj je letošnje leto sodelovalo 61 razstavljavcev, med njimi 38 ekoloških kmetov iz vse Slovenije, ter 23 podjetij in organizacij, ki delujejo na področju ekološkega kmetijstva. O zanimanju kupcev ekološko pridelane hrane so nam ponudniki na stojnicah zaupali, da je iz leta v leto večje.
Ne glede na ta porast pa Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pravi, da v slovenskem prostoru ni nobene resnične politične podpore za ekološko kmetovanje.
"Kar me zares čudi, je, da ljudje vse bolj povprašujejo po ekološko pridelani hrani, ministrstvo pa želi ohranjati kmetijstvo, kakršno je – s pesticidi in škodljivimi stvarmi," pove o tem, koliko posluha prejme inštitut s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje glede spodbujanja ekološkega kmetijstva pri nas.

"Največ ekološke hrane še zmeraj prodajo na kmetijah in tržnicah, v trgovinah pa zelo malo. Osemdeset odstotkov te je tudi uvožene," je komentirala v letu 2005 sprejeti Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva, ki je počasi v izteku. Cilji načrta še zdaleč niso doseženi, pripravljeni pa so se boriti naprej, saj bodo ministrstvu predlagali nov načrt. Eden izmed zastavljenih ciljev je bil do leta 2015 povečati delež ekoloških kmetij na 15 odstotkov, a je trenutno takih samo 3,1 odstotka. Od načrtovanih 20 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi je ekoloških le 6,8 odstotkov. Delež ekološko pridelanih živil v trgovinah je bil leta 2010 komaj enoodstoten, predviden pa je 10-odstotni delež do naslednjega leta.


Stik s kmetom

Ekološka pridelava ni pomembna samo zaradi spodbujanja samooskrbe, lokalnega nakupovanja in posameznikovega zdravja, ampak podpira tudi trajnostni razvoj, s katerim ne ogrožamo in ne škodujemo prihodnosti naslednjih generacij, je poudarila obiskovalka obiskovalka Ekopraznika, Tanja Kamin, ter poudarila, da je pri nakupu ekološko pridelane hrane pozorna na certifikate. »Vedno pogledam za deklariranim certifikatom. Vem namreč, kdo jih podeljuje. Certificiranje je postalo bolj natančno in je redno nadzirano, tudi kazni so višje, zato se prisilim, da certifikatom zdaj zaupam.«

O načinu kupovanja pa je z nami spregovorila Jelka Kogoj, ki pravi, da ji osebna nota nakupovanja še posebej ustreza. »Če vidim kmečkega človeka, vem, da v hrano ne bo dajal škodljivih snovi. Glede cen ekološke hrane … primerne najbrž so. Za kmete so verjetno še prenizke, za nas pa visoke,« je še pripomnila.

Slovenski kmetje so slabo organizirani

Terens Štader, vodja marketinga trgovin Kalček, ki ponuja eko živila: »Ekološka živila se po ceni ne morejo primerjati s cenami trgovskih znamk. Kakovost konvencionalno pridelanih industrijskih izdelkov trgovskih znamk velikih verig je toliko slabša od ekoloških živil, da je ta primerjava tako rekoč nesmiselna. Eko živila so polnovredna, imajo več hranljive vrednosti in bolj nasitijo, zato na koncu pridemo do tako rekoč istega skupnega mesečnega zneska.«  Dodaja pa še, da je še vedno premalo ponudbe iz slovenskih kmetij: »V Kalčku imamo največjo ponudbo slovenskih eko izdelkov, želeli pa bi si, da bi bili pridelovalci, ki ponujajo sveža živila – zelenjavo in sadje – bolje organizirani in bi nam lahko vse leto nudili količine, s katerimi bi zadostili povpraševanju naših strank. Za zdaj se moramo za redno in zanesljivo dobavo zelenjave ter sadja žal večinoma zanašati na ponudnike iz sosednje Avstrije in Italije, kjer so z ekološko pridelavo začeli veliko prej in so precej bolje organizirani od nas.«

Želimo si, da bi bila eko hrana cenovno dostopnejša

Marko Prezelj, direktor podjetja Prema: »Podatki o vrednosti prodaje kažejo, da povpraševanje po ekoloških izdelkih narašča. Želja tako proizvajalcev kot nas distributerjev je, da bi bila ekološka hrana cenovno dostopnejša. Nekaj je bilo že storjenega, popolna izravnava cen in s tem večja dostopnost ekoloških izdelkov pa zaradi objektivnih razlik v načinu proizvajanja ne bo mogoča. Večina izdelkov našega prodajnega programa je iz uvoza. Z razvojem prodaje ekološko pridelanih živil smo ozaveščali potrošnike, potencialnim slovenskim proizvajalcem pa pošiljali sporočila, da je mogoče uspeti kot slovenski proizvajalec ekoloških živil. Da obstajajo potrošniki, ki jih pričakujejo.«



Ekološke tržnice

LJUBLJANA, osrednja tržnica (Pogačarjev trg):
  • petek (8:00–14:00)
  • sobota (8:00–14:00)
  • sreda, četrtek, petek, sobota (7:00–15:00 kruh in pecivo)
MARIBOR:
Glavni trg Maribor: petek (9:00–13:00), sobota (8:00–12:00)
Hipermarket Mercator: sobota (8:00–13:00)
Europark v Mariboru: sreda (14:00–19:00)

KRANJ:
  • četrtek (17:00–19:00)
CELJE:
  • Glavna tržnica: sobota (9:00–13:00)
  • Planet Tuš Celje: petek (12:00–19:00)
  • Mercator Center: sobota (8:00–13:00)
NAKLO (Vita center):
  • torek (jun.–sept.): 18:00–19:30
  • torek (okt.–maj): 17:00–18:30
BLED (pred stavbo TNP):
  • vsako 3. soboto v mesecu: 10:00–12:00
KAMNIK:
  •  petek (poleti): 17:00–18:30
  •  petek (pozimi): 16:30–18:00
TOLMIN:
  • sobota: dopoldanski čas
NOVO MESTO:
  • Glavni trg Novo Mesto: petek (8:00–14:00), sobota (8:00–13:00)
  • Mercator v Trebnjem: sobota (8:00–13:00)

Poleg ekoloških tržnic je do eko hrane mogoče priti prek prostovoljnega projekta Nakupujmo skupaj ceneje, katerega bistvo je skupinski popust s preprosto logiko, da 100 kupcev lahko kupuje ceneje kot posameznik. Kupci ekoloških živil se organizirajo v skupino, ki nato opravi nakup pri različnih slovenskih ponudnikih ekoloških in lokalnih živil po nižji ceni. Prevzeme organizirajo samo v Ljubljani. Več na spletnem naslovu nakupujmoskupaj.si.

Podoben projekt pod imenom Zeleni krog pa prevzeme skupnostnega naročanja organizira v Celju. Več na spletnem naslovu zelenikrog.si.

Na voljo je tudi partnersko kmetovanje, pri katerem je bistveno, da se kmet in zaključena skupina kupcev že pred sezono dogovorita o sadilnem načrtu, količinah, plačilu in dostavi pridelkov ter vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzročijo neugodne vremenske razmere. Na spletni povezavi partnerskokmetovanje.si je mogoče najti podatke o 14-ih ekoloških kmetijah, s katerimi lahko partnersko kmetujemo.

Projekt Z vrta v službo Zavoda Viva povezuje podjetja in njihove zaposlene s pridelovalci ter predelovalci hrane v njihovem lokalnem okolju. Kmetom projekt odpira dodatne možnosti za prodajo, zaposlenim pa ponuja dostop do sveže, lokalno pridelane hrane, ki pa sicer ni certificirana kot ekološko pridelana hrana. Več o tem načinu dostopanja do sveže hrane lahko preberete na zvrtavsluzbo.si.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ekološka hrana

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.