Ščitnica
Ultrazvočna preiskava je že dolgo rutinska pri preiskavah ščitnice, skupaj s scintigrafijo, krvno analizo hormonov in diagnostično punkcijo, ki je največkrat tudi ultrazvočno usmerjana. Z ultrazvokom je mogoče natančno izmeriti ščitnico ter oceniti njeno razmejitev od okoliških struktur - žil, mišic, sapnika in požiralnika. Izračunati je mogoče volumen žleze, oceniti njeno zgradbo in videti bolezenske spremembe, ki jo spreminjajo bodisi v celoti bodisi le delno. Ščitnica je največkrat povečana zaradi vnetij, gomoljev, cist ter benignih in malignih tumorjev, ki spremenijo tudi njeno strukturo.
Vratne bezgavke
Vratne bezgavke so lahko trd oreh pri klinični preiskavi, saj jih je na vratu odraslega človeka do tristo, merijo pa od nekaj milimetrov do treh centimetrov. Najpogostejši vzrok za povečane bezgavke vratu so virusna in bakterijska vnetja ustne votline, žrela in ušes, povečajo pa se lahko tudi zaradi obolenj limfnega sistema ali metastaz iz primarnih tumorjev.Z ultrazvokom je mogoče na osnovi velikosti, oblike in zgradbe bezgavke ter razporeditve žil v njej dokaj zanesljivo ugotoviti, ali gre za maligno ali benigno spremembo.
Tumor
Pri bolniku, ki ima tumor v ustni votlini, žrelu ali na območju vratu, z ultrazvokom izmerimo njegovo velikost, vidimo, ali vrašča v sosednja tkiva ali žile, iščemo pa lahko tudi zaradi obolenja spremenjene bezgavke ter ugotavljamo njihovo število in lokalizacijo. Vsi ti podatki so izjemnega pomena pri načrtovanju zdravljenje - kirurškega posega, kemoterapije ali obsevanja.
Vratne žleze slinavke
Tudi vratne žleze slinavke, tako tiste, ki ležijo pod čeljustjo, kot obe obušesni, se lahko povečajo - največkrat zaradi vnetja. Kadar je povečana in boleča samo ena slinavka in se bolečina stopnjuje pri žvečenju, je najverjetnejši vzrok kamenček, ki je zamašil izvodilo žleze in tako preprečil iztekanje sline v ustno votlino. Z ultrazvokom zlahka postavimo pravo diagnozo, saj vidimo povečano, spremenjeno žlezo, njeno razširjeno izvodilo in celo kamenček, ki je povzročil težave. Slinavke lahko spremenijo tudi tumorji, z ultrazvokom pa je mogoče oceniti njihovo velikost, obliko, sestavo in zamejitev.
Arterije
V vratu so tudi pomembne arterije, ki preskrbujejo s krvjo možgane in glavo. Tudi arterije lahko prizadenejo bolezni in poškodbe. Ultrazvok, zlasti v kombinaciji z Dopplerjem in barvnim Dopplerjem, je postal nenadomestljiv pri ocenjevanju vratnih žil, bolezenskih sprememb v njih in ugotavljanju pretočnih motenj, ki nastanejo zaradi malformacij, zožitev žil ali njihove zapore.
Otekline in zatrdline
Otekline in zatrdline na vratu lahko povzročajo tudi ciste ter najrazličnejši, največkrat benigni tumorji kože, podkožja in mišic vratu. Tudi za diagnostiko teh sprememb je ultrazvok prva in največkrat edina preiskava, ki zdravniku ponudi dovolj podatkov za nadaljnje postopke in zdravljenje.
Ultrazvočna preiskava je že dolgo rutinska pri preiskavah ščitnice, skupaj s scintigrafijo, krvno analizo hormonov in diagnostično punkcijo, ki je največkrat tudi ultrazvočno usmerjana. Z ultrazvokom je mogoče natančno izmeriti ščitnico ter oceniti njeno razmejitev od okoliških struktur - žil, mišic, sapnika in požiralnika. Izračunati je mogoče volumen žleze, oceniti njeno zgradbo in videti bolezenske spremembe, ki jo spreminjajo bodisi v celoti bodisi le delno. Ščitnica je največkrat povečana zaradi vnetij, gomoljev, cist ter benignih in malignih tumorjev, ki spremenijo tudi njeno strukturo.
Vratne bezgavke
Vratne bezgavke so lahko trd oreh pri klinični preiskavi, saj jih je na vratu odraslega človeka do tristo, merijo pa od nekaj milimetrov do treh centimetrov. Najpogostejši vzrok za povečane bezgavke vratu so virusna in bakterijska vnetja ustne votline, žrela in ušes, povečajo pa se lahko tudi zaradi obolenj limfnega sistema ali metastaz iz primarnih tumorjev.Z ultrazvokom je mogoče na osnovi velikosti, oblike in zgradbe bezgavke ter razporeditve žil v njej dokaj zanesljivo ugotoviti, ali gre za maligno ali benigno spremembo.
Tumor
Pri bolniku, ki ima tumor v ustni votlini, žrelu ali na območju vratu, z ultrazvokom izmerimo njegovo velikost, vidimo, ali vrašča v sosednja tkiva ali žile, iščemo pa lahko tudi zaradi obolenja spremenjene bezgavke ter ugotavljamo njihovo število in lokalizacijo. Vsi ti podatki so izjemnega pomena pri načrtovanju zdravljenje - kirurškega posega, kemoterapije ali obsevanja.
Vratne žleze slinavke
Tudi vratne žleze slinavke, tako tiste, ki ležijo pod čeljustjo, kot obe obušesni, se lahko povečajo - največkrat zaradi vnetja. Kadar je povečana in boleča samo ena slinavka in se bolečina stopnjuje pri žvečenju, je najverjetnejši vzrok kamenček, ki je zamašil izvodilo žleze in tako preprečil iztekanje sline v ustno votlino. Z ultrazvokom zlahka postavimo pravo diagnozo, saj vidimo povečano, spremenjeno žlezo, njeno razširjeno izvodilo in celo kamenček, ki je povzročil težave. Slinavke lahko spremenijo tudi tumorji, z ultrazvokom pa je mogoče oceniti njihovo velikost, obliko, sestavo in zamejitev.
Arterije
V vratu so tudi pomembne arterije, ki preskrbujejo s krvjo možgane in glavo. Tudi arterije lahko prizadenejo bolezni in poškodbe. Ultrazvok, zlasti v kombinaciji z Dopplerjem in barvnim Dopplerjem, je postal nenadomestljiv pri ocenjevanju vratnih žil, bolezenskih sprememb v njih in ugotavljanju pretočnih motenj, ki nastanejo zaradi malformacij, zožitev žil ali njihove zapore.
Otekline in zatrdline
Otekline in zatrdline na vratu lahko povzročajo tudi ciste ter najrazličnejši, največkrat benigni tumorji kože, podkožja in mišic vratu. Tudi za diagnostiko teh sprememb je ultrazvok prva in največkrat edina preiskava, ki zdravniku ponudi dovolj podatkov za nadaljnje postopke in zdravljenje.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.