Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Partner preveč navezan na mamo

Citiraj
Lepo pozdravljeni!
S partnerjem sva skupaj 7 mesecev in sedaj ugotavljam, da ima s svojo mamo čuden odnos. Najprej je bil do mene ves sladek, pozoren, čuten, poslušen ... Vse, kar bi si želela. Zdaj pa opažam, da se je kar naenkrat oddaljil, postal je bolj zaprt, hladen. Zdaj ko sva postala malo bolj "resna", kot da bi se ustrašil. In vedno se mi zdi, kot da tekmujem z njegovo mamo. Običajno vedno posluša njo, se odzove na vsak njen klic in takoj hiti, ko je treba iti nekaj iskat v trgovino, ko ji televizija čudno dela ... Vedno skoči, ko ga kliče, gre k njej, potem je pa vedno razdražen in slabe volje. Če pa jaz kaj predlagam, svetujem, kar skoči v luft - v smislu, da kaj mu govori, kaj mu pametujem ... Ko sem ga hotela o tem vprašat, je rekel, da ni nič narobe, češ, kaj se pa grem. Meni je malo čudno, verjamem, da je težko, glede na to, da očeta ni na spregled - deset let nazaj je kar šel in z nobenim noče imeti opravka, tako da sploh ne vesta, kje je, kako živi ... Rada bi mu pomagala, pa ne vem, kako. Tudi ne vem, kako bo z nama ... A ima kdo kakšno podobno izkušnjo? Kaj naj naredim? Ali naj se sploh trudim, ali je boljše, da greva narazen? Aja, nisem povedala, da sem stara 31, on pa 34. Upam, da mi lahko da kak nasvet. Moje prijateljice so že vse dvignile roke ...
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Jaz bi ga postavila pred dejstvo ali ti ali mama..., samo hudič je, ker se bo po vsej verjetnosti odločil za mamo...h kakemu psihoterapevtu, ki bi mu probal odpreti oči glede odnosa za mamo, pa tudi ne vem, če ga boš spravila. Torej...
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Osnovni problem je že skoraj kritično pomanjkanje odločnosti. Ker je mamin sinček brez navodil s katerkoli strani izgubljen, se seveda ne zmore postaviti zase oziroma ne zna stati za svojimi dejanji ali besedami. Za besedami še gre, če se tako poistoveti z njimi, da začuti vsebino. Potem za besedami, ki jih izreče (ali natančneje - ponovi), še lahko stoji. Mnogo težje je z dejanji. Praviloma gre tu za dejanja, ki jih ni, pa bi morala biti. Navajen je pač, da nekdo drug uredi stvari zanj.
Pomanjkanje odločnosti ženska pogosto lahko začuti tudi kot nelagoden občutek pomanjkanja varnosti.
Če bo v vajinem primeru prišlo do česarkoli, se ne bo znal postaviti zate, v še hujših primerih se pa sploh ne bo hotel, ker bo čakal, da se mama postavi zanj.

Strinjam pa se z Marjano, da se moraš odločno pogovoriti z njim in če bodo tvoje prošnje naletele na gluha ušesa brž pot pod noge v upanju, da boš čimprej spoznala ODRASLEGA moškega, ki ni poročen s svojo mamo.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Samanta, mislim, da tvoj fant ne potrebuje tvoje pomoči. Pri tem si lahko pomaga le sam. To je stvar osebne zrelosti in odločitve. Sama si mu že poskušala odpreti oči, a so tvoje besede naletele na gluha ušesa. Takole "reševanje" tvojega partnerja lahko traja več let, dokler ne boš vsa izčrpana ugotovila, da je bilo vse zaman. Ti zato raje pomagaj sebi oziroma energijo porabi zase. Ljudje lahko spreminjamo le sebe. Saj vem, da nisi nikjer direktno napisala, da bi fanta rada spremenila, a si želiš, da bi se obnašal drugače, kar pa je podobno. Odloči se, in se vprašaj, ali se tudi čez deset let vidiš s svojim fantom, morda takrat že tudi z otrokom ali otroki in če je odgovor ja, ostani, sicer pa bi bilo morda bolj smiselno oditi zdaj. Taki mamini sinčki so trd samoprevzgojni oreh. Sem na tvoji strani.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Tale debate ženske je pa na hard! Preveč udrihate po nas moških! Ko sva se midva poročila, je moja mama še eno leto hodila za nama, pa kaj bosta jedla, pa sem spekla to in to, pa vama bom jaz skuhala, revčka moja, ko sta v službi pa bla bla- aja živiva skupaj z mojimi starši- poseben vhod. Priznam, da sva z ženo imela na začetku težave glede moje skrbne mame, saj je njen šla zelo na živce. Počasi pa tudi meni! Kaj, ko pridem iz službe hočem biti najprej v svojem stanovanju, ženi in najinih mulcih! Ni se mi dalo več prenašat njeno vtikanje, čeprav dobronamerno. Sem enkrat pop* in ji povedal svoje: al se boš nehala vmešavat al se pa odselimo ta mladi. Pa je počasi dala mir..tudi mi smo še bolj zbližali; samo meje moraš mamam postavit in to je to. Saj še pride do konfliktov, ker pač živimo 2 generaciji v skupni bajti...ampak, da bi meni oz. nama kontrolirala življenje, oz. da bi se ji eden ali drugi pustila- to pa nič več. Pa priznam je včasih težko!. Torej, po moje so to samo medgeneracijska nesporazumevanja. Staršem je pač treba postavit mejo.

Semanta, a ti si jo?
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Marko, super, da si se oglasil. Res misliš, da smo tako na hard? Če boš še enkrat prebral uvodni post in svoj odgovor, boš videl, da je med tabo in Samantinim moškim precej velika razlika. Ti si reagiral tako, kot ženska od zrelega partnerja tudi pričakuje. Da mamo postavi na mesto, ki ji kot mami pripada, partnerko in sebe pa tja, kamor pašeta zdaj. Skupaj. Samantinemu fantu pa več kot očitno paše mamino naročje, mnenje, izpolnjuje njene želje ... Tvoja partnerka se ob tebi verjetno počuti ok, medtem ko se Samanta ob svojem partnerju ne ravno. In v tem je pomembna razlika.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Hvala za vso vašo pomoč.
Anin, mislim, da ne gre za odločnost, ampak da je precej hujše - da v resnici on sploh ne ve, kaj bi rad, kaj si želi, ampak da vse to ve samo njegova mama. Zato mislim, da mora najti sebe.
Marko, nič ne tolčem čez moške, nasprotno, rada bi mu pomagala.
Cvetka, hvala za tvojo podporo. Res ni lahko. Ampak po eni strani se mi zdi ok, da sem to spoznala že bolj zgodaj, ne pa šele čez nekaj let ... Seveda pa se zavedam, da to ne pomeni, da ima on težavo, da se mora on spremeniti, ampak je to delo za oba. Tudi jaz imam kar veliko masti na glavi.
Najbolje je, da se za začetek poskusiva pogovoriti. Vam bom sporočila, kako je šlo.
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
Jaz bi pa svetovala, da boljše, da greš ... Sama sem že bila v podobnem odnosu in mislim, da ni vredno. Moj bivši je bil nenehno z mamo, vedno na vezi in vedno je vedela, kje je, kaj počne, kam gre ... Jaz nisem zdržala tega. Zdaj ima novo punco, ne vem, kakšen odnos imajo, ampak mislim, da nič drugačen ...
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
da ne odpiram nove teme....

imam nekako isti problem, približno tako je....
mi2 sva se spoznala pred petimi leti in vedno so bila vprašanja kje bova živla... jaz kot edina hčer mojih staršev z veliko kmetijo nimam "jajc" iti od doma... oz nimam srca da bi jih na takšni kmetiji pustila same, ker moje roke pa tudi nekaj naredijo in pomagajo.. mož pa tega ne razume.. hotel je ostati pri starših, ima še dva brata in eno sestro in prav tako imajo kmetijo.. njegov oče je pričakoval od njega da bo doma... a ko sva načrtovala poroko se je vse skupaj podrlo, nisva vedela kam, kje , kaj ... nič, .... vseeno naju ljubezen veže skupaj, pa sva kljub temu dala poroko čez, in prijokala je na svet tudi hčerka....
vse lepo in prav a vem...
in tako rečeno nima niti on "jajc" it od doma.oz ne od doma, noče se preseliti k meni... saj mi je pred poroko skoz govoril da ne more od doma, par dni pred poroko pa , da pojdiva živeti v blok.. in ne v bližini naših ampak v bližini njegovih.. jaz sem vedala kam to pelje.. če bo blizu njegovih bo še vedno naklonjen staršem, jim hodil pomagat, in hodil v svojo delavico. in zvečer ob devetih prišel domov... a kljub njegovim željam o bloku v katerem vem da ne bi dolgo zdržal, sem bila odločna da ob tem da imam pri svojih starših cel štuk prazen, ne grem v blok v katerem bi še najemnino plačevala.. in je pristal.... po poroki je mislil da se bova še tako dobivala kot prej da bova malo pri njegovih, malo pri naših, no to je šlo dokler se ni rodila hčerka, čeprav jaz veliko krat nisem šla k njemu spat (le 7 krat) ko pa je bila hčerka na svetu je sicer pristal da imava sobo pri nas doma..ker postlce in cunj in previjalne in... ne moreš nositi tja in sem...
in to je vse kar imava ,,.. le sobo.... po dveh letih zakona sem hotela da se nekaj premakne,.. v zvezi s stanovanjem... da bi kaj zrihtala, si kaj ustvarila, imela svojo zasebnost.... a ne... on noče, noče pri meni,hoče v zavetju svojih staršev..
Njegova sestra dela doma hišo, en brat jo dela pri njegovi ženski, ta mlajši brat pa je še mulc... 15 let. in če se lahko povsod zmenijo da bo nekdo doma, sem pričakovala da bo doma ostal tamali... a ne.. moj noče.. hoče da bo on, kao da noben nič ne zna delat, da lahko le on.. in ko ga vprašam kaj bo pri nas.. samo utihne.. ne reče nič, na koncu pet minutne tišine pa reče, da se z mano ni moč pogovarjat.... po dveh letih zakona še vedno nosi k svoji mamici prati cunje... to je že čudež če kdaj kakšne spodnjice operem jaz, njegova žena... vse dneve sva s hčerko same od pol šeste ure zjutraj ko gre v službo (opravičeno) in do devetih zvečer ko pride iz maminega brloga.... se pri njej umije, ima pri njej kosilo, večerjo.... v glavnem, kar se tiče naših skupnih trenutkov je le nedelja pa še to na 14 dni obvezno k njegovim na kosilo...

marsikdo me ne bo tu razumev.. pa vendar se bo mogoče kdo našel ki bo razumel tudi mojo plat.. v slo. smo še kmetje.. kmetice.. kar koli, podeželje je drugo kot mesto , verjemite, ni nam kar tko vseeno za starše ko vidiš kako se borijo za preživetje, da kaj ustvarijo, si kaj kupijo... in bi jim z rokami rad pomagal... pa vseeno če se kdo najde, mi naj s kakšno besedo pove kaj bi bilo bolje za naju... sva pa trmasta, in to zelooo... in vprašanja še po dveh letih zakona, "kje zdaj živita" so postala moj pekel.. ker se mi samo ulije ko pomislim, če bova morala nekoč res vsak na svoja pota... to bi mi bilo grozno, ker ljubezen pa je le ljubezen!!!!!
Na vrh Sledi ZS Objavi
Citiraj
[quote"bela obleka je napisal/a:
...imam nekako isti problem...

Verjetno bo tvoj problem bolj razumela kakšna ženska, ampak....
Mene je najbolj presenetilo, da nosi prati mami. Sicer nisi nič napisala zakaj.
Sam sem mnenja, da se problemi začnejo predvsem z nasiljem ali drugo žensko. Naj bo to mama ali "simpatija". V tvojem primeru pa nič od tega ni. Zato ne vidim takega problema v tvoji zgodbi, upanja je še veliko. Sicer verjamem da ti je tudi tako težko, ker on deluje kot da mu tako kot je ustreza, tebi pa ne.
Žal nimam nekega mnenja/nasveta, je pa tvoje pismo zanimiv pogled v žensko. Hvala ti za to.
Na vrh Sledi ZS Objavi Uredil Anubis dne 4. maj 2012 ob 20:01
Citiraj
No, lahko ti odgovorim zakaj... zato da mamici s tem dokazuja da je še zdaj njen.. .. vsaj jaz si tko predstavljam.. tudi če je kakšna nedelja ko ne gremo k njegovim na kosilo so takoj vprašanja zakaj pa nista prišla, zdj pa vnukinjo že dolgo nism vidla in bla bla bla.......
tko da pomoje hoče samo mamico zadovoljiti z njenimi željami... glede cunj pa mi itak samo to reče kao, da je fajn da ima tud pri njemu cunje, ko kam gre, da ne hod k meni se preoblečt in potem naprej npr v Lj. je tudi to, da ko imamo namen kam it (popoldne po službi) morava it do njega z avtom ali pa se nekje na sredi poti dobimo.. sj bi bil že dosežek, da bi prišel k nama na kosilo in se skopal da bi potem odšli skupej od doma.. ..

drugače se imava rada, zaradi tega se ne kregava vsaki dan, ampak vsaj meni in v moji glavi nekaj ni prav, ker biti žena le na papirju.. ni kar tako... na zunaj prenašaš vse te tegobe in nadloge in to da je mamica zanj prva. na znotraj pa te boli, ne veš kaj narest, če ti mož ki te sicer ima rad, obrača hrbet ... najbolj me boli ko to glasno zatrjuje, da se ne bo selil nikamor svojih kolegom ko smo skupaj na kakšni pijači... ker jaz nisem človek da bi najine probleme razglašala vsem na okoli, ampak hočem da to ostaja pri nama in da se pač sama pomeniva... ne vem...

sj pravim ljubezen je ljubezen, vem pa da bi se mnogo bolje zastopila, če bi v življenju imela kaj svojega... imeti pri 30ih letih familijo in živeti v eni sobi... se mi zdi nereseno.... in je prav da se nekaj lotiva narest... ampak da bom pa še 5 let čakala na desca da mi bo postavil en Wc... mam pa tega pač že poln kufr....!!!
Na vrh Sledi ZS Objavi