Ima kdo kakšne konkretne izkušnje z meditacijo?

človeku, ki živi v strahotno hitrem tempu, je čas, ki si ga vzame popolnoma zase, krvavo potreben. meditacijo se da naučiti. metod je veliko. zdi se mi, da meditacijo eni hitro osvojijo, drugi pa imamo več težav. glavna težava so misli in meni je pomagalo, če sem se osredotočila nanje in jih prepoznala kot oviro do sprostitve. pri mnogih deluje metoda dihanja, jaz pa si najraje pomagam s pojočo tibetansko skledo, katere blagomili zvoki me zelo hitro sprostijo. meditacija je koristna, tudi če jo izvajamo pet minut na dan, vendar redno vsak dan. to je nekakšno duhovno zatočišče, samo tvoje, kamor nihče nima dostopa. dragoceno in sveto. vsekakor priporočam nadaljnje raziskovanje, ki bo vodilo v izvajanje.
pa veliko sreče

ooo, hvala. Moram pa povedati, da se tudi sama najprej sprostim s tibetansko skledo. Izredno pomirjujoče! Potem pa me že ponese :-) Dejstvo pa je, da sem imela že zanimiva doživetja med meditacijo...tudi razširitev, kar je bilo božansko!!! Izkušnjo sem doživela 2-krat in nekako se ne znam več vrniti tja ali morda še ni čas, kaj vem... :-) Očitno me misli še preveč motijo...oz.

Meditacij je resnično veliko in najboljše je poslušati sebe in videti, kaj ti odgovarja. Meni najbolje odgovarja čisto preprosta meditacija - da se osredotočim na svoje dihanje in opazujem dih in izdih. Sama na misli ne gledam kot na oviro do sprostitve, saj so vedno v večji meri ali manjši prisotne. Lahko jih le sprejemam in se ne navežem nanje - pustim jih, da so in jih le opazujem od daleč.

mene pa zanima, kako preprečiti da pri vsaki meditaciji zaspim po petih minutah?

Predvidevam, da običajno meditiraš v ležečem položaju? Morda bi se raje usedla po turško (lahko tudi na stol, če ti je takšen položaj preveč naporen). Izogneš se lahko meditiranju pred spanjem ...

Anin, poskusi s sedenjem "po turško"...nanjprej ti bo verjetno malo čudno, zna tudi kaj zaboleti, ampak ko se navadiš je super...vsedi se tako, da si pod rito daš neko podlogo (moraš biti malce višje), noge pa ne popolnoma eno na drugo, ker se takako upočasni krvavitev in ti lahko noga zaspi...hrbtenica je seveda ravna...s časoma to postane zelo globoka izkušnja...samo vztrajaj sede

Po turško zna biti za "začetnike" precej neprijeten položaj, še posebej, ker potem ne moreš početi nič drugega, kot razmišljati o tem, kako neprijetno je sedeti. Lahko se vsedeš na stol tako, da si povsem zravnan in sproščen. Brez veze se mučiti po nepotrebnem, saj nismo zahodnjaki indijski guruji, ki so se že rodili v lotus položaju.

Sama sem kar enkrat odločila, da bom meditirala po turško in res je bilo na začetku kar malce boleče; malo je noga zaspala...no predvsem to...zdaj pa..hm, kar gre...kar "pozabim" da sedim po turško...hrbtenica pa kot da bi mi jo nekdo držal ravno v liniji :-)