Alzheimerjeva bolezen

Progresivna degenerativna bolezen možganov. Je najpogostejša oblika demence in izrazito bolezen poznega življenjskega obdobja; dlje ko človek živi, več možnosti ima, da se pri njem razvije.

Simptomi in znaki

• motnje razumevanja govora
• motnje orientacije
• pozabljivost
• otežena presoja

Vzroki in dejavniki tveganja

Zanesljivi dejavniki:

• visoka starost
  



• genetski vzroki
  



• downov sidrom
  



• ženski spol
  

Nepotrjeni dejavniki:

• poškodbe glave
  



• agensi iz okolja (aluminijevi ioni v pitni vodi, pesticidi, virusi)
  



• nizka stopnja izobrazbe oz. ukvarjanje možganov z manj zapletenimi nalogami
  



• pripadnost določeni etični skupini
  

Diagnostika

• ovrednotenje vedenja
  



• spoznavni testi
  



• po potrebi slikovne diagnostične metode (CT, MRI)

Zdravljenje

Alzheimerjeve bolezni še ne moremo zdraviti, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje.

Nekatera zdravila, zaviralci acetilholinesteraze, zmanjšujejo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholin, nevrotransmitor.

Kadar bolezen spremljajo izrazita vznemirjenost, depresivnost, blodnjava prepričevanja ali halucinacije, so pogosta uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini.

Preventiva

Nekatere raziskave kažejo, da je alzheimerjeva bolezen manj pogosta pri tistih, ki opravljajo zahtevnejša možganska opravila.

Za preprečitev pojava bolezni so poznani številni ukrepi, njihova učinkovitost pri upočasnitvi in ublažitvi bolezni pa ni dokazana:

• duševna in telesna dejavnost
  


• uravnotežena prehrana
  

Kdaj k zdravniku

• bolnik navadno obišče zdravnika, ko se pojavijo težave zaradi pešanja ali izgube spomina

Samopomoč

Ker alzheimerjeve bolezni ne znamo pozdraviti in poteka degenerativno, je osrednjega pomena skrb za bolnika.

Vlogo glavnega skrbnika navadno prevzame zakonec ali ožji sorodnik, ki je pri tem tudi sam pogosto močno duševno in telesno obremenjen, posledica česar sta pogosto depresija in izgorelost.