Panična motnja (Epizodna paroksizmalna anksioznost)

< >

Povejte svoje mnenje!

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

A- A A+

tiskaj

(Foto: Dreamstime)

Označujejo jo ponavljajoči se in nepričakovani napadi panike, ki niso vezani na določeno situacijo. Napad se zgodi v okoliščinah, ki same po sebi niso nevarne; nenadoma, docela se razvije v nekaj minutah, ko prizadetega obvladuje močan strah in/ali cela vrsta telesnih občutkov, nato pa v nekaj minutah do ene ure postopoma mine.
Pri približno polovici ljudi s panično motnjo se pojavlja tudi agorofobija.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

pretirano previdni starši, ki opozarjajo, da je svet nevaren

pretirano kritični starši z visoko postavljenimi standardi

emocionalna nezanesljivost in odvisnost staršev

starši, ki zavirajo samouveljavljanje otrok

stalen stres

Sprožilni vzroki:

pomembne osebne izgube

velike življenjske spremembe

zloraba psihoaktivnih snovi (droge, alkohol)

Diagnostika

Panični napad sam po sebi še ne pomeni panične motnje; le-to se ugotavlja, če pride v enem mesecu do nekaj resnih paničnih napadov:

ki nastanejo v nenevarnih okoliščinah

ki ne smejo biti povezani z znano ali pričakovano situacijo

med katerimi tesnobe ni ali pa je blaga

Zdravljenje

panični napadi se zdravijo na tri načine:

z zdravili

s psihoterapijo

s kombinacijo zdravil in psihoterapije (najbolj učinkovito)

Preventiva

večina raziskav sicer ugotavlja, da se panični napadi pojavijo brez predhodnih psihosocialnih provokacij; posamezni podatki pa kažejo na večje število stresnih življenjskih dogodkov v zadnjem mesecu pred pojavom motnje