Anoreksija nevroza
(Foto: Dreamstime)
Motnja hranjenja z izrazitim odporom do hrane in značilno moteno predstavo o lastnem telesu. Pogosto jo imenujejo kar anoreksija ali neješčnost, kar je splošni naziv za izgubo ali pomanjkanje apetita, ne glede na vzrok.
Gre za hudo, lahko tudi smrtno bolezen.
Ločimo:
- restriktivno anoreksijo nervozo
* oseba vzdržuje nizko telesno težo z zavračanjem hrane in/ali hiperaktivnostjo
- purgativno anoreksijo nervozo
* oseba se za vzdrževanje nizke telesne teže zateka k bruhanju, odvajalom in diuretikom
Vzroki in dejavniki tveganja
Vzroki, ki pogojujejo nastanek motenj hranjenja, so številni in večinoma gre za kombinacijo dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:
družinski:
- odnos staršev (predvsem matere) do hrane (pretirano suha ali debela mati, ki ni zadovoljna s svojo podobo in je stalno na shujševalni dieti)
- kronične telesne in/ali duševne bolezni katerega od staršev
- telesno, čustveno in spolno nasilje v družini
- nefunkcionalen odnos med partnerjema/v družini
sociokulturni:
- vpliv medijev, ki propagira suhost kot ideal lepote
- spremenjena vloga ženske (biti zaposlena in hkrati izpolnjevati vse tradicionalne naloge)
biološko-genski:
- čezmerna telesna teža ob rojstvu in v otroštvu
- specifične osebnostne poteze (pridnost, storilnost, perfekcionizem, pretirana želja po zadovoljitvi okolice in ob tem zanikanje lastnih potreb, rigidnost)
Diagnostika
Za postavitev diagnoze anoreksija nervoza morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:
- intenziven strah pred debelostjo (kljub zniževanju telesne teže se ne zmanjša)
- moteno doživljanje lastnega telesa (občutek debelosti kljub dejanski telesni shiranosti)
- izguba telesne mase za približno 15 % pod pričakovano oz. indeks telesne mase (ITM) pod 17,5
- izguba menstruacije (amenoreja)
Diagnozo zdravnik postavi tudi tedaj, ko ima oseba značilno sliko anoreksije nervoze ob ustrezni telesni teži.
Zdravljenje
- psihoterapija (motivacijski trening)
- reden zdravniški nadzor
- prehransko usmerjanje
- bolnišnično zdravljenje (ko telesna teža pade za več kot 25 %)
- družinska terapija (nujna, če anoreksična oseba živi doma)
- vedenjska terapija (usmerjena v spremembo uničujoče navade)
Preventiva
- ljubezen in starševska skrb pri odraščajočem otroku, ki sta pogoj za razvoj pozitivne samopodobe
- načrtna krepitev samopodobe s pomočjo motivacijskega treninga in ustrezne psihoterapije
Kdaj k zdravniku
- posvet z zdravnikom naj poiščejo starši z odraščajočim otrokom, ki je prepričan, da je predebel, čeprav je precej shujšal, je obseden z dieto, uporablja odvajala, obsedeno telovadi in se na splošno pretirano ukvarja s prehranjevanjem, štetjem kalorij in pripravo hrane
Samopomoč
- joga, plavanje, ples so samo nekatere vrste razgibavanja in sprostitvenih tehnik, ki zmanjšujejo občutek tesnobe in krepijo zavedanja lastnega telesa