Simptomi in znaki

• krvavitev po spolnem odnosu
• izostanek menstruacije
• pretirana telesna aktivnost
• strah pred debelostjo
• obsedenost s telesno težo
• zobna gniloba
• zaprtje

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki, ki pogojujejo nastanek motenj hranjenja, so številni in večinoma gre za kombinacijo dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši:


družinski:

• odnos staršev (predvsem matere) do hrane (pretirano suha ali debela mati, ki ni zadovoljna s svojo podobo in je stalno na shujševalni dieti)
  


• kronične telesne in/ali duševne bolezni katerega od staršev
  


• telesno, čustveno in spolno nasilje v družini
  


• nefunkcionalen odnos med partnerjema/v družini
  

sociokulturni:

• vpliv medijev, ki propagira suhost kot ideal lepote
  


• spremenjena vloga ženske (biti zaposlena in hkrati izpolnjevati vse tradicionalne naloge)
  

biološko-genski:

• čezmerna telesna teža ob rojstvu in v otroštvu
  


• specifične osebnostne poteze (pridnost, storilnost, perfekcionizem, pretirana želja po zadovoljitvi okolice in ob tem zanikanje lastnih potreb, rigidnost)

Diagnostika

Za postavitev diagnoze anoreksija nervoza morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:

• intenziven strah pred debelostjo (kljub zniževanju telesne teže se ne zmanjša)
  


• moteno doživljanje lastnega telesa (občutek debelosti kljub dejanski telesni shiranosti)
  


• izguba telesne mase za približno 15 % pod pričakovano oz. indeks telesne mase (ITM) pod 17,5
  


• izguba menstruacije (amenoreja)
  

Diagnozo zdravnik postavi tudi tedaj, ko ima oseba značilno sliko anoreksije nervoze ob ustrezni telesni teži.

Zdravljenje

• psihoterapija (motivacijski trening)
  


• reden zdravniški nadzor
  


• prehransko usmerjanje
  


• bolnišnično zdravljenje (ko telesna teža pade za več kot 25 %)
  


• družinska terapija (nujna, če anoreksična oseba živi doma)
  


• vedenjska terapija (usmerjena v spremembo uničujoče navade)

Preventiva

• ljubezen in starševska skrb pri odraščajočem otroku, ki sta pogoj za razvoj pozitivne samopodobe
  


• načrtna krepitev samopodobe s pomočjo motivacijskega treninga in ustrezne psihoterapije

Kdaj k zdravniku

• posvet z zdravnikom naj poiščejo starši z odraščajočim otrokom, ki je prepričan, da je predebel, čeprav je precej shujšal, je obseden z dieto, uporablja odvajala, obsedeno telovadi in se na splošno pretirano ukvarja s prehranjevanjem, štetjem kalorij in pripravo hrane

Samopomoč

• joga, plavanje, ples so samo nekatere vrste razgibavanja in sprostitvenih tehnik, ki zmanjšujejo občutek tesnobe in krepijo zavedanja lastnega telesa