Skrij
< >
 

 

A- A A+

Motnje zavesti in nezavest

(Foto: Dreamstime)

Stanje nezavedanja sebe in okolice ter neodzivnosti na zunanje dražljaje.

Poznamo številne motnje nezavesti:
- somnolenca: lažja motnja zavesti, podobna zaspanosti
- letargija: globokemu spanju podobno stanje, bolnika prebudijo normalni dražljaji
- stupor ali sopor: hujša motenost zavesti, ko pri bolniku ni spontane aktivnosti, vendar se odziva na bolečinske 
  dražljaje z obrambnimi gibi
- koma: stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi (niti z močnimi zunanjimi dražljaji)

Klinična slika se razlikuje glede na globino nezavesti in glede na vzrok motnje zavesti. Pri plitvi nezavesti je dihanje normalno, pulz običajno normalen, oseba se na bolečinske dražljaje odzove z umikom uda (upognitev), zenice so razširjene in reagirajo na svetlobo. Pri globoki nezavesti gre za popolno neodzivnost na bolečinske dražljaje in včasih celo iztegnitveni odgovor na bolečino, dihanje je plitvo, počasno in neredno, zenici sta lahko ozki, kasneje tudi razširjeni in ne reagirata na svetlobo. Pri različnih vzrokih motenj zavesti se pojavljajo specifični dodatni simptomi in znaki (gl. ustrezna poglavja).

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja


  • poškodbe glave (pretres, izliv krvi, otekanje možganov)

  • možganska kap, tumorji možganov, okužbe možganov in njihovih ovojnic

  • epilepsija

  • motnje krvnega obtoka (šok, dehidracija, ...)

  • pomanjkanje kisika v možganih

  • nizek krvni sladkor ali hipoglikemija

  • motnje elektrolitov in pH krvi

  • podhladitev in vročinski udar

  • zastrupitve (alkohol, nekatera zdravila, droge, ogljikov monoksid)

  • t. i. notranji toksični vzroki (pri odpovedi jeter, sepsi..)

  • psihiatrični vzroki

Diagnostika


  • anamneza (oz izprašanje očividcev)

  • pregled (stopnjo nezavesti se ocenjuje po GCS skali)

  • laboratorijske preiskave

  • krvni tlak

  • EKG

  • pulzni oksimeter (merjenje nasičenosti krvi s kisikom)

  • merjenje telesne temperature

  • CT

  • lumbalna punkcija

  • EEG

Zdravljenje


  • če bolnik ne diha in/ali nima pulza: oživljanje, kisik prek maske

  • pri krčih: zdravila proti krčem

  • pri zastrupitvah: antidoti (če obstajajo)

  • pri hipoglikemiji: infuzija glukoze

  • prevoz v bolnišnico, ker se išče vzrok motnje zavesti in se ga zdravi (npr. pri podhladivi se bolnika ogreva ... gl. ustrezno poglavje)
laična pomoč:



  • če bolnik diha, a ni pri zavesti: postavitev v bočni položaj, klic reševalcev

  • če bolnik ne diha in nima pulza: oživljanje (30:2 je razmerje med masažo srca in umetnim dihanjem)

  • če bolnik ni nezavesten, ima pa moteno zavest: ocena, ali je oseba osebnostno, časovno in krajevno orientirana; ocena trajanje motnje zavesti; ocena, ali gre za hudo ali blago motnjo zavesti

Preventiva


  • pravočasno prepoznavanje in zdravljenje vzrokov motenj zavesti

Kdaj k zdravniku


  • pri karšni koli motnji zavesti osebo takoj odpeljati k zdravniku

Viva Strokovnjaki

Sorodne bolezni

Sorodne vsebine

Povezane skupine