Posledica delnega ali popolnega prenehanja delovanja hipofize, kar pripelje do pomanjkanja enega ali več hipofiznih hormonov: LH, FSH, TSH, STH, ACTH in prolaktin. Pojavlja se relativno redko in lahko praktično prizadene katero koli področje telesnega ravnovesja in funkcioniranja: rast, presnovo, krvni tlak, razmnoževalne funkcije, …
S pravilnim zdravljenjem so simptomi bolezni skoraj popolnoma obvladljivi, a je potrebna doživljenjska dosledna terapija.
Vzroki in dejavniki tveganja
- tumorji hipofize in operacije ali obsevanja v tem predelu, ki bi lahko privedli do poškodbe (tumor lahko v svoji intenzivni rasti tudi pritiska na vidni živec in povzroča motnje vida)
- poškodbe glave
- tumorji
- nevrokirurški posegi
- poškodbe po obsevanjih
- avtoimuno vnetje hipofize (hipofizitis)
- možganska kap
- infekcijske bolezni v znotrajlobanjskem prostoru (npr. meningitis)
- tuberkuloza
- sarkoidoza
- genetske mutacije, ki privedejo do zmanjšane tvorbe hormonov
- sheehanov sindrom (velika izguba krvi med porodom, ki pripelje do poškodbe hipofize)
Značilna je večja umrljivost bolnikov, predvsem zaradi srčnožilnih bolezni in možganske kapi.