Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sladkorna bolezen tipa 1 (Diabetes mellitus tip 1)

(Foto: Dreamstime)

Kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade in uniči lastne beta celice pankreasa (trebušne slinavke), ki proizvajajo hormon inzulin. Ker je pomanjkanje inzulina absolutno, je človek s to boleznijo odvisen od »zunanjega« inzulina. 
Propadanje beta celic je počasen, kroničen proces; bolezen se klinično lahko izrazi šele čez leta, ko je uničenih 75 in več % celic.

Inzulin je ključni hormon (polipepidnega tipa) v regulaciji presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin v telesu. Omogoča vstop glukoze v celice, s čimer jim zagotovi vir energije. Če ga primanjkuje, je glukoze v krvi preveč (hiperglikemija), v celicah pa je primanjkuje. Inzulin ima še druge naloge, npr. promocija sinteze lipidov in beljakovin ter zaviranje njihove razgradnje.

Latinsko poimenovaje sladkorne bolezni izhaja iz grške besede diabainen (sifon) in latinske mellitus (med), zaobjema pa enega glavnih simptomov sladkorne bolezni: pojav glukoze, enostavnega sladkorja, v urinu.
Za tip 1 ali od inzulina odvisen ali juvenilni diabetes je veljalo, da se pojavlja predvsem pri otrocih, a se tudi kasneje, v starostni dobi do 30 let, tako da se termin juvenilni opušča. Skupno gledano se diabetes tipa 1 pojavlja v 5-10 %, ostalo pa pripada diabetesu tipa 2.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Dedovanje nekaterih še ne točno določenih genov naj bi bolj pripomoglo k nagnjenosti k sladkorni tipa 1, sam razvoj bolezni pa naj bi bil posledica prisotnosti nekaterih dejavnikov iz okolja, kot so virusne okužbe trebušne slinavke, pitje kravjega mleka v zgodnjem otroštvu, … Opažena je bila tudi povezava med pojavnostjo bolezni in oddaljenostjo od ekvatorja; ljudje, ki živijo bolj stran od ekvatorja, pogosteje zbolijo.

Pri že postavljeni diagnozi sladkorne bolezni tipa 1 se mora človek izogibati stresnim stanjem (nalezljive bolezni, poškodbe, …), saj lahko le-ta vodijo v akuten zaplet – dabetično ketoacidozo (gl. zgoraj).

Diagnostika


  • merjenje koncentracije sladkorja v venski krvi (normalna koncentracija glukoze v krvi znaša 3,5-6 mmol/l krvi; za diagnozo sladkorne bolezni zadostuje koncentracija krvnega sladkorja nad 7 mmol/l na tešče oz. 11,1 mmol/l 2 uri po obroku)

  • oralni glukozni tolerančni test (OGTT; za dodatno potrjevanje diagnoze)

Zdravljenje


  • antidiabetična zdravila v tabletah

  • inzulinska črpalka ali inzulinski peresnik (vsakodnevno vbrizgavanje inzulina, ko zdravila ne zadostujejo več)

  • dieta

  • redna telesna vadba

  • preventivno merjenje krvnega sladkorja

Preventiva


  • zdrava prehrana (sadje, zelenjava, polnozrnat kruh, obroki z manjšo vsebnostjo ogljikovih hidratov in maščob)

  • gibanje

  • izogibanje stresnim dejavnikom

  • redno jemanje zdravil

  • stalen nadzor nad koncentracijo glukoze v krvi

  • izobraževanje o bolezni

Kdaj k zdravniku


  • če zaznate katere od naštetih simptomov in znakov

Samopomoč


  • ker lahko brez ustreznega zdravljenja pripelje do življenje ogrožujočih stanj, sta obisk zdravnika in jemanje zdravil edini pravi način spopadanja z boleznijo

  • po že postavljeni diagnozi je zdrav način življenja nujen

Kaj menijo strokovnjaki?