Skrij
< >
 

 

A- A A+

Miastenija gravis

(Foto: Dreamstime)

Avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem uničuje posebne receptorje (sprejemnike) na skeletnih mišicah (te so pod vplivom naše volje). Gre za acetilholinske receptorje, ki delujejo pod vplivom nevrotransmitorja acetilholina ter se nahajajo v stičišču živcev in skeletnih mišic. Prek teh stičišč (motoričnih ploščic) mišice dobivajo povelja iz možganov. Če receptorjev primanjkuje, je impulz iz živčevja prešibak in mišice se posledično ne odzovejo.
Pri ženskah se pojavlja 2-krat pogosteje; vrh incidence je okrog 30. leta starosti pri ženskah in okrog 50. leta pri moških. Zbolijo približno 3 osebe na 100.000.

Prvi simptom bolezni je oslabljena moč mišic. Senzorne in avtonomne funkcije niso prizadete (so pod vplivom nezavednega). Omeniti velja pogostejšo sopojavnost drugih avtoimunskih bolezni (npr. nekatere bolezni ščitnice, sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis).

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzrok za napad lastnih protiteles na receptorje živčno-mišičnega stika verjetno leži v timusu, priželjcu. To je limfatični organ, ki leži tik za prsnico in ima velik pomen za razvoj imunskega sistema. Navadno izgine po puberteti, ko ga sčasoma nadomesti maščobno tkivo. Pri 70 % odraslih z miastenijo gravis je timus povečan, pri 10 % pa se pojavi tudi timom, tumor priželjca. Navadno so ti tumorji benigni.

Diagnostika

  • laboratorijska analiza krvi (iskanje protiteles)
  • antiholinesterazni (edrofonijski) test
  • EMG (elektromiogram)

Zdravljenje

  • holinesterazni inhibitorji (piridostigmin, neostigmin)
  • glukokortikoidi, azatioprin, ciklosporin in ciklofosfamid (imunosupresivno zdravljenje)
  • plazmafereza (pri bolnikih s hudo oslabelostjo)
  • intravenski imunoglobulini
  • timektomija (kirurška odstranitev priželjca pri ljudeh z generalizirano obliko miastenije gravis)

Preventiva

  • ker gre za bolezen avtoimunskega izvora, je težko svetovati, kaj bi bilo preventivno obnašanje
  • zdrav način življenja (pripomore k boljši psihofizični kondiciji in s tem zmanjša tveganje za zgodnejši vznik bolezni)
  • že prisotno bolezen lahko poslabšajo utrujenost, bolezni, stres, velika vročina in nekatera zdravila, npr. beta blokerji, zaviralci kalcijevih kanalov, kinin, nekateri antibiotiki (aminoglikozidi, tetraciklini, peptidni antibiotiki, eritromicin, ciprofloksacin, klindamicin, ampicilin)

Kdaj k zdravniku

  • če opazite, da imate težave z dihanjem, vidom, s požiranjem, z žvečenjem ali pri hoji in za to ne najdete nobenega pravega razloga

Samopomoč

  • dieta z veliko vitamini, manj ogljikovimi hidrati
  • dovoljšen vnos kalija, vitamina D in kalcija za kosti (zaradi zdravljenja s kortikosteroidi)
  • ne uživati tekočine, ki vsebujejo kinin (npr. tonik; lahko poslabša bolezenske znake in simptome)
  • dobro poznavanje bolezni in morebitnih omejitev

Viva Strokovnjaki

Sorodne bolezni

Sorodne vsebine

Povezane skupine