Delirij

< >

Povejte svoje mnenje!

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

A- A A+

tiskaj

(Foto: Dreamstime)

Deliranten (zmeden) bolnik ima prehodne motnje spomina, halucinacije, spremenjen ritem budnosti in spanja, nihanje razpoloženja ter slabšo prostorsko in časovno orientacijo. Posebej izpostavljeni za razvoj delirija so starejši z osnovnimi boleznimi, ki se jim pridruži še kateri od dejavnikov tveganja za razvoj delirija (npr. dehidracija, okužba, premalo spanja). Smrtnost zaradi osnovne bolezni je večja, če se ta zaplete še z delirijem. Zato je še toliko bolj pomembno, da se delirij prepozna in zdravi.
Največkrat se ga zamenja z depresijo ali demenco.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki:

starost
psihični pretresi
huda utrujenost
odtegnitev od spanja
prehodna možganska okvara
zasvojenost z alkoholom ali zasvojenost z zdravili

Sprožilni dejavniki delirija:

odtegnitev od alkohola
odtegnitev spanja
okužba (pljučnica, okužba sečil)
dehidracija (izsušenost)
srčno-žilne bolezni
bolnik z demenco, ki spremeni okolje
nizka raven kisika v krvi
zdravila (antiholinergiki, psihotropna zdravila, opioidi, steroidi, antiemetiki)

Diagnostika

anamneza
klinični pregled
osnovne preiskave krvi in urina
RTG pljuč
EKG
oksigenacija

Zdravljenje

zdravljenje osnovne bolezni
okrevanje pospešijo splošni ukrepi za preprečevanje delirija (gl. preventivo)
dovoljšen dnevni vnos tekočine
vitamin B1 (pri zasvojenih z alkoholom)
antipsihotiki ali anksiolitiki (za nekatere bolnike)

Preventiva

bolnik naj bo čim več v družbi svojih bližnjih (npr. pri starejšem, dementnem bolniku)
bolnika naj bližnji seznanijo z dogodki, ki so mu pomembni
bolniku naj bližnji pomagajo vzdrževati krajevno in časovno orientacijo
na vidnem mestu naj bodo ura, znane fotografije
v pomoč sta lahko tudi televizija in radio
bolnik naj uporablja očala in slušni aparat (če ju potrebuje)
bolnik naj se giblje, kolikor je zanj primerno (odvisno od zmožnosti)
bolnikov bivalni prostor naj bo primerno osvetljen
bolnik naj se dobro spočije in naspi (s stimulacijo ne gre pretiravati)
primerna hrana in dovoljšen dnevni vnos tekočine

Še posebej pomembno je, da gre bolnik z dejavniki tveganja za razvoj delirija na zdravljenje v bolnišnico. Za preventivne dejavnike naj bližnji poskrbijo v sodelovanju z zdravstvenim osebjem.