Deliranten (zmeden) bolnik ima prehodne motnje spomina, halucinacije, spremenjen ritem budnosti in spanja, nihanje razpoloženja ter slabšo prostorsko in časovno orientacijo. Posebej izpostavljeni za razvoj delirija so starejši z osnovnimi boleznimi, ki se jim pridruži še kateri od dejavnikov tveganja za razvoj delirija (npr. dehidracija, okužba, premalo spanja). Smrtnost zaradi osnovne bolezni je večja, če se ta zaplete še z delirijem. Zato je še toliko bolj pomembno, da se delirij prepozna in zdravi.
Največkrat se ga zamenja z depresijo ali demenco.
Vzroki in dejavniki tveganja
Vzroki:
- starost
- psihični pretresi
- huda utrujenost
- odtegnitev od spanja
- prehodna možganska okvara
- zasvojenost z alkoholom ali zasvojenost z zdravili
Sprožilni dejavniki delirija:
- odtegnitev od alkohola
- odtegnitev spanja
- okužba (pljučnica, okužba sečil)
- dehidracija (izsušenost)
- srčno-žilne bolezni
- bolnik z demenco, ki spremeni okolje
- nizka raven kisika v krvi
- zdravila (antiholinergiki, psihotropna zdravila, opioidi, steroidi, antiemetiki)
Preventiva
- bolnik naj bo čim več v družbi svojih bližnjih (npr. pri starejšem, dementnem bolniku)
- bolnika naj bližnji seznanijo z dogodki, ki so mu pomembni
- bolniku naj bližnji pomagajo vzdrževati krajevno in časovno orientacijo
- na vidnem mestu naj bodo ura, znane fotografije
- v pomoč sta lahko tudi televizija in radio
- bolnik naj uporablja očala in slušni aparat (če ju potrebuje)
- bolnik naj se giblje, kolikor je zanj primerno (odvisno od zmožnosti)
- bolnikov bivalni prostor naj bo primerno osvetljen
- bolnik naj se dobro spočije in naspi (s stimulacijo ne gre pretiravati)
- primerna hrana in dovoljšen dnevni vnos tekočine
Še posebej pomembno je, da gre bolnik z dejavniki tveganja za razvoj delirija na zdravljenje v bolnišnico. Za preventivne dejavnike naj bližnji poskrbijo v sodelovanju z zdravstvenim osebjem.