Skrij
< >
 

 

A- A A+

Alergijski kontaktni dermatitis (AKD)

(Foto: Dreamstime)

Vnetna kožna bolezen, zapoznela hipersenzitivna reakcija imunskega sistema. Izrazi se, ko pride koža v stik z alergenom, na katerega je postala občutljiva ob prvem stiku (senzibilizacija), organizem pa (pretirano) reagiral nanj šele ob ponovnem stiku.
Snovi, ki sprožijo reakcijo, sicer same po sebi niso škodljive; večina zdravih pri stiku z njimi nima nikakršnih težav. Najpogosteje gre za stik kože s kovinskimi predmeti (nakit, zapestna ura), kozmetičnimi preparati, z izdelki za osebno higieno, detergenti, usnjenimi izdelki, gumo, umetnimi smolami, s cementom, …
Na mestu dražeče snovi se pojavijo rdečkasti in srbeči izpuščaji, ki lahko precej grenijo vsakdan.

AKD ne smemo enačiti z iritativnim kontaktnim dermatitisom, kjer ne gre za specifičen vzročni dejavnik in primarno imunsko reakcijo nanj, ampak za nealergijski odziv kože na zunanje dražeče dejavnike. Koža je prizadeta na mestih, kjer je bila izpostavljena specifični snovi (npr. pod nakitom).
Pri akutnem AKD se simptomi pojavijo hitro, tako rekoč čez noč. Sprva se navadno na koži pojavi rdečina in srbečica, nato lahko nastanejo drobne papule (vzbrst nad ravnjo kože), lahko tudi vezikule (mehurčki), ki popokajo in kožo orosijo. Na mestu popokanih mehurčkov lahko nastanejo krastice. V času umirjanja vnetja se prizadeta koža lahko začne rahlo luščiti. Sledi faza popolne ozdravitve.
Če je koža še naprej izpostavljena alergenom, bolezen preide v subakutno ali kronično fazo, kjer gre za obsežnejšo prizadetost kože. 

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Nekateri so občutljivi za alergene, ki so sicer nenevarni in običajno ne povzročajo alergijskih reakcij. Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu nastane t. i. celično posredovana hipersenzitivna reakcija IV. tipa, ker gre za dve fazi: senzibilizacijo na določen alergen in nato odziv na ponovno izpostavljenost temu alergenu.
Pri senzibilizaciji so antigeni alergene snovi predstavljeni imunskemu sistemu (T limfocitom). Ta faza lahko traja od nekaj dni do nekaj let. Ko je ponovno izpostavljen alergeni snovi, senzibilizirani organizem odreagira. Simptomi se lahko pojavijo na mestu izpostavljenosti ali pa kje drugje (če senzibilizirani T limfociti lokalno migrirajo ali po obtoku pridejo na predele stran od mesta delovanja alergena).
Bolezen se pojavlja pri vseh starostnih skupinah, nekoliko frekventnejše pri ženskah.
AKD se pogosteje pojavlja pri atopikih – ljudeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam.
V nekaterih poklicih so zaposleni zaradi vsakodnevnega izpostavljanja nekoliko agresivnejšim snovem bolj dovzetni za alergijski kontaktni dermatitis, npr. v frizerstvu, kozmetiki, cvetličarstvu, industriji gum, ...

Diagnostika

  • epikutano testiranje (patch test; preiskovancu se na nespremenjeno kožo hrbta (ne tam, kjer je koža prizadeta) namesti testne snovi v netoksičnih količinah, odstrani se jih po 48 urah, rezultati so pričakovani v roku 48-72 ur)

Zdravljenje

  • najprej je potrebno odpraviti stik z alergeno snovjo
  • desenzibilizacije praviloma ni mogoče izvesti, zato se po navadi zdravijo predvsem simptomi
  • hladni obkladki (lokalno, v akutni fazi)
  • šele kasneje kortikosteroidne kreme
  • katranski pripravki (pri kroničnih oblikah)
  • antihistaminiki (če spremembe močno srbijo)

Preventiva

  • skrbna nega kože
  • uporaba indiferentnih (nevtralnih) mazil
  • izogibanje kontaktu z alergeno snovjo

Kdaj k zdravniku

  • za nasvet se obrnite na dermatologa, če opazite spremembe na koži, ki se ujemajo z opisano simptomatiko, in nič, s čimer ste želeli simptome in znake omiliti, ni pomagalo

Samopomoč

  • pomembno je biti pozoren na to, katera snov bi bila lahko alergena (nakit, čistilna sredstva, kozmetika, …) in se je ogibati
  • srbečico je možno omiliti s hidrokortizonsko kremo (brez recepta)
  • na prizadeto kožo se lahko polaga hladne obkladke (začasno pomagajo pri vnetju)

Viva Strokovnjaki

Sorodne bolezni

Sorodne vsebine

Povezane skupine