Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Akutna driska

(Foto: Dreamstime)

Driska je odvajanje tekočega blata večkrat dnevno; če traja do 14 dni, je to akutna driska. V državah v razvoju je eden glavnih vzrokov smrti. Zaradi driske lahko izgubimo veliko tekočine, kar lahko vodi v hudo dehidracijo, ki je življenjsko ogrožujoča (še posebej ogroženi so otroci in starejši). Akutna driska je tudi najpogostejša oblika obolevnosti pri popotnikih.

Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Prenaša se s hrano, z vodo, s človeka na človeka. Povzročajo jo bakterije, virusi ali zajedavci. Nekaj najpogostejših povzročiteljev:

bakterije:

  • Salmonella: vir okužbe so jajca, ne dovolj prekuhano piščančje meso; povzroča salmonelozo
  • Campylobacter: okužena živila (piščančje meso), mleko, voda, z osebe na osebo prek umazanih rok; povzroča krvavo drisko ali grižo
  • Shigella: prenos z osebe na osebo; povzroča sluzasto blato
  • Vibrio cholerae: prenos z okuženo vodo (predvsem države v razvoju); povzroča vodeno drisko
  • Escherichia coli: odvisno od vrste seva; nekatere z osebe na osebo, druge z okuženo hrano, vodo; povzročajo vodeno ali krvavo drisko
  • Yersinia: prenos z rokami (predvsem med otroci)

virusi: poleg driske lahko povzročajo še bruhanje, glavobol, boleče mišice, vročino; prenašajo se z osebe na osebo, z umazanimi rokami, okuženimi živili

rotavirusi: pogosto zbolijo otroci
  • Astrovirusi
  • Kaliciavirusi
  • Norovirusi

zajedavci: povzročajo lahko kronično drisko, ki traja več kot 14 dni
  • Entamoeba histolytica
  • Cryptosporidium

Diagnostika

  • klinični pregled bolnika
  • preiskave blata (na gojišče, razmazi)

Zdravljenje

  • nadomeščanje vode in soli
  • redko zdravljenje z ustreznimi antibiotiki (ciprofloksacin, azitromicin)

Preventiva

  • uživanje dobro pečenega ali prekuhanega mesa
  • uživanje varne vode (v Sloveniji skoraj povsod pitna s pipe, na potovanjih ustekleničena)
  • umivanje rok (po uporabi stranišča, pred jedjo)

Kdaj k zdravniku

  • ob hudi driski, tudi če je blaga, a v nekaj dneh ne mine, ob pojavu vročine, krvave driske

Samopomoč

  • nadomeščanje vode in soli (zaužitje čimveč tekočine, ob tem je priporočljivo uživati slane juhe ali oralno rehidracijsko tekočino)

Kaj menijo strokovnjaki?