Astma

Kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti. Značilen je kašelj, občutek težkega dihanja in piskanje v prsnem košu. Prisotna je pri 4-5 % odrasle populacije.
 
Ločimo:

• alergijsko astmo (nastane zaradi vdihavanja ali zaužitja alergenov)
• intrinzično astmo (povzročitelji so virusi ali avtoantigeni)

Simptomi in znaki

• hitro dihanje
• težko dihanje
• občutek težkega dihanja med naporom
• podaljšan izdih
• močnejši kašelj ponoči
• stiskanje v prsnem košu
• pospešen srčni utrip
• znojenje

Vzroki in dejavniki tveganja

• vzrok vnetja ni znan

• preobčutljivost na alergene (hišna pršica, pelodi dreves, trav in plevelov, živalska dlaka)
  
• pri poklicni astmi so alergeni značilno prisotni v delovnem okolju (npr. les, kovine, ...)
  
• ob stiku z alergenom se astma navadno poslabša; poslabšanje povzročijo tudi virusi in nekatere bakterije

Diagnostika

• preiskava pljučne funkcije (spirometrija)
  
• bronhodilatatorni test
  
• glukokortikoidni test
  
• metaholinski test
  
• kožni testi alergije

Zdravljenje

• protivnetna zdravila ali preprečevalci: inhalacijski glukokortikosteroidi
  
• olajševalci: inhalacijski bronhodilatatorji

Preventiva

• izogibanje alergenom
  
• opustitev kajenja
  
• vzdrževanje primerne telesne teže
  
• zdravljenje bolezni ščitnice, sladkorne bolezni in popuščanja srca

Kdaj k zdravniku

• kašelj, občutek težkega dihanja
  
• hudo poslabšanje astme pri bolniku z znano diagnozo astme

Samopomoč

• poznavanje in v čim večji meri izogibanje snovem, ki sprožijo poslabšanje astme
  
• redno merjenje in zapisovanje največjega pretoka zraka v pljučih (omogoča hitro prepoznavanje bližajoče se poslabšanje astme in posledično ustrezno ukrepanje)
• nujna je pravilna tehnika jemanja inhalacijskih zdravil 
• astma se lahko nenadoma poslabša, zato mora imeti vsak bolnik načrt z vsemi natančno določenimi ukrepi, ki jih mora izvesti sam, še preden poišče zdravniško pomoč