Skrij
< >
 

 

A- A A+

Alergije

(Foto: Dreamstime)

Pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki navadno niso škodljive in drugim ljudem ne povzročajo težav. Alergije lahko povzročajo simptome, ki zajemajo kožo, sinuse, dihalne poti ali prebavni trakt. Razlikujejo se po obsegu in resnosti; čeprav večina ni nevarnih, so nekatere lahko tudi smrtno nevarne (pri t. i. anafilaktičnem šoku je potrebna nujna takojšnja medicinska pomoč). Po nekaterih ocenah je alergična že vsaka 5. oseba.


Simptomi in znaki

Vzroki in dejavniki tveganja

Imunski sistem proizvaja protitelesa, ki se bojujejo proti infektom, ki napadajo telo. Pri alergijah posebna IgE protitelesa identificirajo določene alergene kot nekaj škodljivega, četudi niso. To sproži kaskadno reakcijo, kar povzroči vnetje ter posledično simptome in znake alergije. Zakaj se alergija pri človeku razvije, ostaja neznanka, eden od znanih dejavnikov tveganja je tudi dednost.
Alergije ločimo glede na vrsto snovi, ki alergijo povzroči, in glede na prizadeti del telesa:

  • kožna alergija ali alergijski kontaktni dermatitis (nastane zaradi neposrednega stika kože z alergenom)
  • alergija na dihalih (sem spada seneni nahod z alergijo na cvetni prah)
  • alergija na določeno vrsto hrane
  • alergija na nekatera zdravila
  • alergija na pike žuželk, …

Diagnostika

  • kožni vbodni test
  • test z obliži (patch test), tj. epikutani test
  • provokacijski test
  • krvne preiskave (RAST (radioalergosorbentni) test, ELISA (encimski imunski) test, …)

Zdravljenje

  • izogibanje alergenom (snovem, ki povzročajo alergijo)
  • antihistaminiki
  • kortikosteroidi (pri hujših simptomih)

Preventiva

  • izogibanje alergenom

Kdaj k zdravniku

  • če veste, da ste alergični, in začnete močno zatekati
  • če pride do hudih trebušnih krčev, driske, bruhanja

Samopomoč

  • krepitev imunskega sistema
  • dosledno izogibanje alergenom

Viva Strokovnjaki

Sorodne bolezni

Sorodne vsebine

Povezane skupine