Parkinsonova bolezen je starostna, progresivna nevrodegenerativna bolezen tistega dela možganov, ki vpliva na gibanje.

Osnovni trije motorični simptomi so:

• počasnost gibov ali zatikanje le teh,
• okorelost, zaradi katere je sčasoma obrazna mimika vse slabša,
• tresenje rok, nog ali glave.

Kako pogosta je?

Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša kronična nevrološka bolezen centralnega živčnega sistema pri odraslih, takoj za alzheimerjevo boleznijo. Po ocenah strokovnjakov prizadene do dva odstotka ljudi v starosti nad 65 let. Bolezen se lahko pojavi tudi prej, med 40. in 50. letom starosti.

Kako vpliva na življenje posameznika?

Bolezen ima zelo močan vpliv na kakovost življenja. Z razvojem bolezni vsakodnevna opravila postajajo vse težja, prizadet je tudi govor. Slaba polovica bolnikov sočasno trpi tudi zaradi depresije, zato je potrebna še posebna skrb za psihično zdravje in stabilnost bolnikov.

Diagnoza

Klinična slika bolezni se praviloma pokaže okoli 60. leta. Diagnozo je v zgodnjem stadiju težko postaviti, saj ni na voljo nobene enostavne in zanesljive diagnostične preiskave. Tresenje je pogosto prvi simptom, če je pridružena tudi depresija in kognitivne težave, je potrebno pomisliti na parkinsonovo bolezen.

Zdravljenje

Raziskave kažejo, da je parkinsonova bolezen posledica pomanjkanja dopamina v določenih predelih možganov.

• A – Parkinsonova bolezen je starostna, nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilni motorični in nemotorični simptomi. Simptomi se razlikujejo od bolnika do bolnika, značilno zanje pa je, da se postopoma slabšajo.
• B – Tresavica je pogosto prvi motorični simptom bolezni.
• C – Nemotorični simptomi, denimo depresija, so pogosto spregledani, kljub temu da zelo močno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Po ocenah za depresijo trpi okoli 40 odstotkov bolnikov s parkinsonovo boleznijo.