Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

54 demenci prijaznih točk v Sloveniji

Alzeheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence, ima že vsak deveti človek, starejši od 65 let.
Alzeheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence, ima že vsak deveti človek, starejši od 65 let.

Demenca je in mora biti stvar nas vseh. Nanjo se moramo pripravljati že zdaj in biti pripravljeni na to, da bomo bodisi sami oboleli ali pa se bo to zgodilo nekomu od naših bližnjih. O njej bi se morali učiti v osnovnih šolah in jo vključiti v obvezni kurikulum, tako kot cepljenje in druge splošne javnozdravstvene probleme, je na novinarskem srečanju ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni povedala dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki je srečanje gostila.
Veliko delo na področju ozaveščanja, pomoči osebam z demenco in svojcem opravljajo v Spominčici – Alzheimer Slovenija. Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice, je opozorila na nujnost povezovanja in izobraževanja ne le svojcev, ampak tudi ljudi v različnih poklicih: policistov, trgovcev in drugih v storitvenih dejavnostih, ki dnevno prihajajo v stik z ljudmi. »Zgodi se namreč, da oseba z demenco v trgovini pozabi plačati ali pa kaj poje in pozabi to povedati pri blagajni. Nastane zelo nerodna situacija, zato je potrebno izobraževanje vseh, ne le svojcev,« je bila nazorna.

Spletni treningi

Spominčica aktivno razvija orodja in načine za krepitev kognitivnih zmožnosti in samostojnosti oseb z demenco v okviru različnih EU-projektov, v katere je vključena. Skupaj s partnerji so tako pripravili interaktivno spletno platformo za trening kognitivnih sposobnosti z uporabo resnih iger, sodelujejo tudi pri pripravi interaktivnih spletnih treningov za ohranjanje samostojnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v projektu AD-AUTONOMY (www.adautonomy.eu). Napovedala je nove programe usposabljanja za krepitev kompetenc oseb v zgodnji fazi demence z uporabo postopkov, pripomočkov in pametnih naprav.

Pametni dom

»Vedno bolj se zavedamo potrebe po celoviti tehnološki rešitvi, s katero bi omilili težave bolezni. Taka rešitev je oprema stanovanja z modernimi tehnologijami – »pametni dom«. V okviru projekta IONIS (www.spomincica.si/ionis) razvijajo celovit sistem in tudi v Sloveniji bomo testno opremili nekaj stanovanj osebam z demenco z napredno IKT-tehnologijo za podporo samostojnega izvajanja aktivnosti in zagotavljanja varnosti,« je napovedala Štefanija Lukič Zlobec. Projekt IONIS sofinancirata Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo in Program AAL.

Ocena: odlično!

V Slovenji imamo na polju demence področja, ki si zaslužijo oceno odlično, in tista, ki so slabša. Oceno odlično je profesor Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dal prizadevanju svojcev in bolnikov v okviru združenja Spominčica, ki je hkrati tudi najbolj aktiven član tovrstnih organizacij na evropskem nivoju. Drugo odlično oceno je profesor podelil Sloveniji, ki bolnikom omogoča dostop do vseh farmakoloških zdravil, ki so na voljo, tretjo petico pa je namenil raziskovalcem, ki z malo človeškimi viri opravljajo zelo dobro delo.

Mreža spominskih klinik

»Slaba ocena gre organiziranosti zdravstva in sociale,« je bil kritičen prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Za izboljšanje stanja bi morali nujno organizirati mrežo spominskih klinik, kjer bi bil na voljo celoten medicinski tim različnih specialistov za prepoznavo in obravnavo ljudi
z demenco.

Demenci prijazne točke

Da moramo demenci nameniti vso pozornost strokovnjakov zelo različnih področij, je prepričana tudi Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Povedala je, da je to Varuh človekovih pravic RS zaznal zelo zgodaj in s Spominčico resno pristopil k realizaciji različnih programov, zlasti v okviru preventive. Med drugim so pri Varuhu lansko leto odprli prvo demenci prijazno točko, ki ji je sledilo odprtje 54 takih točk širom Slovenije, zadnje pred nekaj dnevi na Socialni zbornici Slovenije ob njeni 25-letnici.

Vsi zaposleni v uradu Varuha so opravili posebno izobraževanje, da lahko zdaj znanje nudijo tudi tistim, ki točko obiščejo. »Tudi sicer Varuh v okviru državnega preventivnega programa resno in kontinuirano obiskuje vse kraje, kjer se nahajajo osebe z odvzeto ali omejeno svobodo gibanja, tudi tiste, ki rabijo posebno pozornost zaradi različnih oblik demence,« je pojasnila varuhinja človekovih pravic.

Čim boljše obvladovanje

Vse več je dokazov, da obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja (debelost, kajenje, hiperholesterolemija in hipertenzija) zmanjšuje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti in lahko zmanjša tveganje za demenco. Neobvladana sladkorna bolezen lahko povzroči okvaro organov, vključno z možgani. Znanstveniki odkrivajo vse več dokazov, ki bi lahko povezali sladkorno bolezen tipa 2 z Alzheimerjevo boleznijo, je še poudarila doc. dr. Milica G. Kramberger, Vodja centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Ljubljana in vodja MOPEAD-projekta v Sloveniji.

Glas, ki se sliši!

Po mnenju dr. Zdenke Čebašek Travnik so srečanja, kot je bilo septembrsko na Zbornici, pomembna tudi zato, da se javnosti sliši skupen glas zdravnikov in pacientov oziroma članov teh društev, glas, ki opozarja na probleme in obenem tudi na dostopne rešitve. Med drugimi se pripravlja tudi nov projekt pomoči starejšim osebam ne glede na demenco, in sicer laično-strokovno pomoč ob stikih z zdravstveno službo.


Nastopa Alzheimerjeve bolezni ni mogoče ustaviti ali doseči preobrata, zato pa sta zgodnje prepoznavanje in diagnoza bolezni verjetno najboljši trenutek za spremembo v napredovanju bolezni. Osebam z demenco in njihovim družinam omogoča, da:
  • imajo dostop do z dokazi podprtega zdravljenja,
  • izkoristijo možnost dostopa do zdravstvene oskrbe in podpore,
  • dovolj zgodaj vzpostavijo pozitiven odnos z zdravniki in skrbniki,
  • čim dlje ostanejo dejavno vključeni v družbo,
  • načrtujejo prihodnost in sprejmejo odločitve v zvezi z nadaljnjo zdravstveno oskrbo ter izboljšajo kakovost življenja,
  • povečajo možnosti sodelovanja v kliničnih preskušanjih.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

alzheimerjeva bolezen , demenca

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.