Prof. dr. Mirta Koželj: Žensko srce zahteva več pozornosti


prof. dr. Mirta Koželj, predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana
prof. dr. Mirta Koželj, predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana (Foto: Irena Herak)

Bolezni srca in ožilja so vodilni razlog smrti tako pri moških kot pri ženskah, čeprav je dolgo veljalo, da je to pretežno težava moških. Vzrok za to je bila zelo slaba vključenost žensk v epidemiološke raziskave, kar se je nadaljevalo vse do nedavno. Zdaj je znano, da bolezni srca in ožilja ubijajo tudi ženske, in sicer pogosteje kot osteoporoza in rak skupaj. K temu prispeva tudi to, da ženske svoje težave pogosto podcenjujejo, saj so vajene potrpeti, zaradi česar pozneje poiščejo zdravniško pomoč. Simptome bolezni pogosto slabše opišejo, zato so njihove težave nemalokrat nepravilno ocenjene, vse skupaj pa precej poslabša napoved bolezni. O tem, kaj lahko naredimo, da bi to spremenili, a tudi o tem, kaj moramo vedeti o ženskem srcu, da ga bomo čim dlje ohranile zdravega, smo se pogovarjali s prof. dr. Mirto Koželj, predstojnico Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana.

Zakaj sploh govorimo o ženskem srcu? Ali se sploh razlikuje od moškega?
Pojem "žensko srce" se je uveljavil, ker se je izkazalo, da je potek nekaterih bolezni, predvsem koronarne bolezni, pri ženskah drugačen, pogosto slabši. Strokovnjaki poskušajo ugotoviti vzroke, zakaj je tako, vendar jih še niso povsem pojasnili. V določeni meri gre za to, da so v preteklosti ženske redkeje napotili na diagnostično obravnavo, zaradi česar so bile deležne manj invazivne obravnave koronarne bolezni kot moški. Posledica tega so bile precej slabše napovedi bolezni. Spoznanja iz zadnjih let kažejo, da bolezni srca in žilja prizadenejo ženske pogosteje kot moške, saj so v razvitem svetu vzrok smrti pri 40 odstotkih žensk. Poleg bolezni, ki prizadenejo oba spola, ženske prizadenejo še bolezni srca, ki so pogojene z nosečnostjo.

Od kod izhajajo razlike, kdaj nastopijo razlike, pri kateri starosti in zakaj?
Pridobljene bolezni srca, denimo bolezni zaklopk, v enaki meri prizadenejo oba spola, tudi nastopijo v istem starostnem obdobju. V ospredju zanimanja je ishemična bolezen srca (koronarna ateroskleroza), ki pri ženskah nastopi približno deset let pozneje kot pri moških; starostne razlike so manjše v nerazvitih deželah. Bolezni, povezane z visoko starostjo, denimo stenoza aortne zaklopke, prizadenejo več žensk, saj ženske živimo dlje.

V kolikšni meri je to fiziološko pogojeno in v kolikšni pridobljeno zaradi življenjskega sloga?
Fiziološko je pogojeno z menopavzo. V tem obdobju se namreč poveča tveganje za nastanek bolezni srca in žilja, katerih osnova je ateroskleroza (infarkt, angina pektoris, stenoza aortne zaklopke, bolezni velikih arterij). Upad ravni estrogena namreč pripelje do povišanja ravni slabega, LDL-holesterola. S staranjem populacije bodo ženske skoraj polovico življenja preživele v obdobju povečanega tveganja za nastanek bolezni srca. Že zdaj ima vsaka četrta ženska po 65. letu starosti vsaj eno od oblik bolezni srca. Poskus, da bi to preprečili z dodajanjem ženskih spolnih hormonov, se ni obnesel. To postavlja v ospredje življenjski slog.

Dejavniki tveganja za bolezni srca dobro poznamo. Ali bi lahko rekli, da so kateri bolj izraziti pri ženskah?
Dednost, starost, visok krvni tlak in povečane vrednosti holesterola v krvi, kajenje, debelost, sladkorna bolezen in nedejaven življenjski slog so skupni dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze. Na dednost in starost ne moremo vplivati, na druge dejavnike pa vsaj delno. Visok krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija je tako imenovana tiha ubijalka, saj se je ne zavedamo, dokler ne začutimo njenih posledic, ki so predvsem bolezni srca in tudi žilja. Ne moremo ga sicer pozdraviti, z zdravim življenjskim slogom in z jemanjem zdravil pa ga lahko omejimo na meje normalnega. "Ženski" dejavniki so zlasti jemanje kontracepcije in nenehen stres, ki so mu ženske izpostavljene kot tiste, ki podpirajo tri vogale hiše, saj so v vlogi matere, obenem pa zaposlene, skrbnice za ostarele starše in še kaj.

Ženske se torej zaradi težav s srcem oglasijo pri zdravniku precej pozneje kot moški. Zakaj je tako in kako to spremeniti?
Ne samo, da ženske pozneje obiščejo zdravnika, težave tudi jemljejo manj resno, vendar to velja tudi za njihovo okolico, žal pa včasih tudi za zdravnike. Ko ženska pride k zdravniku, jo je navadno predtem že dolgo odrivala, za bolečino si je našla številne izgovore, pogosto pa predtem tudi potrpi in stisne zobe. K zdravniku navadno pride, ko je že res hudo. Najbrž imajo ženske tudi višji prag bolečine, kar pa v tem primeru ni prednost, saj pridejo k zdravniku z bolj razvito klinično sliko, kar zmanjša možnost uspešnega zdravljenja. Poleg tega težave predstavijo slabše kot moški in jih veliko bolj osebno obarvajo.

Še učinkovitejša je preventiva. Preventivni pregled bi najbrž utegnil rešiti marsikatero žensko življenje. Kako doseči večjo ozaveščenost žensk?
Preventivna je stvar vzgoje, stvar zanimanja za bolezni in tudi zase. Zavedati se moramo, kaj nam preti, saj se lahko le tako temu tudi izognemo. To se lepo vidi na področju preventive na področju ginekoloških bolezni, ki je zelo zmanjšala umrljivost zaradi raka na rodilih ter vsega, kar je povezano z nosečnostjo in porodom. Ko pa gre za srce, je položaj znatno slabši. Ženske so na ginekološkem področju precej ozaveščene, toliko manj pa, ko gre za bolezni srca in žilja.

Zakaj je prišlo do tega razkoraka?
Očitno je, da smo bili kardiologi in internisti premalo dejavni na področju preventive in smo žensko zanemarjali. Ko gre za bolezni srca, v vseh preventivnih kampanjah nastopajo predvsem moški, tudi v strokovnih revijah v oglasih za zdravila proti boleznim srca vidimo izključno moške. Iz tega se je razvila asociativna povezava, češ da je tovrstna preventiva namenjena moškim, kar seveda ne drži. Ženska, ki gledamo oglas, v katerem ima on povišano raven holesterola, si misli, da se to njej ne more zgoditi. Spremeniti moramo ta odnos, saj zanemarja zdravje žensk

Kako lahko kot družba to dosežemo in kaj bi za konec sporočili ženskam?
Ženske bi morale paziti na svoje srce – tako kot na druge organe. To pomeni, naj ne kadijo, pazijo na zdravo prehrano in so redno telesno dejavne. Zlasti pa naj pravočasno obiščejo zdravnika, bodisi preventivno bodisi takoj, ko začutijo, da je nekaj narobe. Prav je, da se ženske prebudijo in se začnejo bolj zavedati svojega srca, predvsem pa moramo spremeniti miselni vzorec o povezanosti bolezni srca in moških. Pristranskost oziroma neenakomeren pristop, ko gre za preventivo bolezni srca, je v veliki meri posledica našega dojemanja spolov v družbi, to pa je pogojeno z večtisočletno vzgojo.




Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki