Koronarna ali ishemična srčna bolezen

Obolenje je posledica ateroskleroze koronarnih arterij. Pri tej bolezni se koronarne žile zožijo zaradi maščobnih oblog oziroma ateromov. Bolnik sprva pogosto sploh ne občuti težav, ko pa preskrba s krvjo v srcu ni več zadostna, občuti anginozne bolečine. Če koronarne bolezni ne zdravimo, se arterije vse bolj mašijo, možnost srčnega napada pa je vse večja. Koronarna srčna bolezen se lahko kaže kot angina pektoris, srčni infarkt, nenadna srčna smrt in srčno popuščanje.

Angina pektoris

Angina pektoris sama po sebi ni bolezen, marveč je le simptom osnovnega obolenja, najpogosteje koronarne srčne bolezni. Bolnik z angino pektoris občuti stiskajočo bolečino, ki se začne pod prsnico in pogosto izžareva v eno ali obe roki ter proti vratu, pojavlja pa se po telesnem naporu ali čustvenem stresu. Bolečina je prehodna in mine kmalu po tem, ko je konec napora ali stresa.

Okvare srčnih zaklopk (valvularne srčne hibe)

Bolezni srčnih zaklopk so dandanes redkejše kot v preteklosti. Včasih je bil glavni vzrok revmatična vročica, ki pa je zdaj zelo redka; k temu so pripomogle boljše socialne razmere in antibiotično zdravljenje angine. Sedaj so predvsem posledica degenerativnih procesov in se pokažejo šele v starosti. Če jih ne odkrijemo pravočasno in odpravimo z operacijo, pripeljejo do srčnega popuščanja.

Bolezni srčne mišice (kardiomiopatije)

Kardiomiopatij je več vrst. Poleg koronarne srčne bolezni in arterijske hipertenzije jo povzročajo še številni drugi dejavniki: vnetja srčne mišice, presnovne motnje, infiltrativni procesi v srčni mišici, zelo pomembno vlogo imajo tudi dedni dejavniki. Vsi ti dejavniki vodijo do motenega delovanja srca bodisi tako, da je oslabljeno črpalno delovanje srca, bodisi tako, da je oviran vtok krvi v srce. Posledica je srčno popuščanje.