Atrijska fibrilacija (AF) oziroma migetanje preddvorov je motnja srčnega ritma, posledica nenormalne električne aktivnosti v preddvorih ali atrijih (največkrat se sproži v levem preddvoru). Zanjo je značilno izjemno hitro (lahko tudi 360 in več impulzov na minuto) in popolnoma kaotično krčenje oziroma bolj migetanje preddvorov, ki se kaže predvsem kot izrazito nereden srčni utrip z nihajočo frekvenco, ki pa je v nekaterih primerih celo v normalnih vrednostih (med 70 in 90).

Znaten odstotek obolelih napada AF ne čuti

Značilni simptomi AF, ki jo predvsem mlajši bolniki v začetni stopnji čutijo v obliki napadov, so hitro in neredno bitje srca, ob tem pa lahko še stiskanje v prsnem košu, pomanjkanje sape, omotica, slabo počutje in zmanjšana telesna zmožnost. Sama AF bolečine ne povzroča, razlaga dr. Pernat, a ta lahko nastopi pri bolnikih, ki že imajo moteno prekrvavitev srčne mišice. Določen odstotek ljudi AF ne čuti in jo pri njih odkrijejo naključno. Še vedno pa je kar nekaj takih, ki po pomoč ne pridejo niti kljub morebitnim težavam, torej AF pri njih ostaja popolnoma neodkrita, še opozarja naš sogovornik.

Kdaj občasno nereden srčni utrip »postane« AF

Srčni utrip občasno zaniha slehernemu izmed nas, a tovrstni dogodki največkrat minejo hitro in sami od sebe. Pri AF napadi praviloma trajajo najmanj uro, lahko tudi občutno dlje (več dni). V začetni stopnji je značilnih več ne tako dolgih napadov, z napredovanjem bolezni pa so napadi čedalje pogostejši in dolgotrajnejši, pojasnjuje doc. dr. Pernat: »Pri bolnikih brez drugih predhodnih srčnih obolenj največkrat beležimo občasnejše in krajše napade, tisti z že pridruženimi obolenji pa jih imajo praviloma več in so daljši.«
 

Dejavniki tveganja za AF povezani predvsem s srčno-žilnimi boleznimi

Približno tretjina bolnikov ima le AF, torej nima drugih srčnih obolenj. Za veliko večino obolelih pa je značilna že kakšna poprejšnja težava; npr. zvišan krvni tlak oziroma hipertenzija in posledično zadebeljena srčna mišica, lahko napake na srčnih zaklopkah, srčno popuščanje ipd. Vsa ta obolenja povečajo možnost za razvoj AF.

 »Natančni vzroki za stalno tendenco poraščanja AF sicer niso povsem razjasnjeni, znano pa je, da se povečuje pojavnost že omenjenih srčno-žilnih obolenj, torej bolezni, ki so povezane z večjim tveganjem za AF. Vseh dejavnikov za razvoj AF za zdaj še ne poznamo,« razlaga dr. Pernat, »najnovejša dognanja pri izjemno majhnem deležu bolnikov nakazujejo na možnost genetske predispozicije, seveda pa ne smemo pozabiti na starost, pri čemer pomembnejših  razlik po spolu ni. Načeloma velja, da bo za AF zbolel vsak četrti po 40. letu starosti, odstotek se le malenkostno nagiba v prid ženskam (23 %, v primerjavi z moškimi, katerih je ogroženih 26 %).«