Večina potrebuje zdravljenje

Vsi bolniki z atrijsko fibrilacijo niso enako ogroženi za možgansko kap. Najbolj ogroženi so tisti, ki so že preboleli možgansko kap. Drugi dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za nastanek možganske kapi, so starost, zvišan krvni tlak, srčno popuščanje ali oslabela krčljivost levega prekata in sladkorna bolezen. Ljudi, ki imajo naštete dejavnike tveganja, praviloma začnejo zdraviti z antikoagulacijskim zdravljenjem.

Antikoagulacijska zdravila …

… delujejo na občutljiv sistem strjevanja krvi: zavrejo nastanek faktorjev strjevanja, ki so odvisni od vitamina K, zato se imenujejo zaviralci vitamina K. Kot pojasnjuje dr. Vene, je zdravljenje za bolnika razmeroma zahtevno. "Odmerek moramo prilagoditi vsakemu posameznemu bolniku. Redno moramo spremljati vrednosti laboratorijskih testov in paziti, da predpišemo takšne odmerke zdravila, da so vrednosti INR med 2 in 3, kar ni vselej preprosto. Za bolnike to pomeni, da morajo hoditi na kontrolne preglede na vsaj štiri do šest tednov, na začetku zdravljenja celo večkrat na teden, dokler vrednosti ne dosežejo želenega območja."

Zdravljenje vodijo zdravniki in sestre v antikoagulacijskih ambulantah, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Nekateri bolniki, predvsem tisti, ki so na začetku zdravljenja ali pa še posebno ogroženi, obiskujejo specializirane ambulante v bolnišnicah, pojasnjuje sogovornica.

Trajno

Antikoagulacijsko zdravljenje bolnikov z atrijsko fibrilacijo je praviloma trajno. Poleg ljudi z atrijsko fibrilacijo antikoagulacijsko zdravljenje potrebujejo tudi vsi, ki so preboleli globoko vensko trombozo ali embolijo ter ljudje z umetno srčno zaklopko in z nekaterimi manj pogostimi zdravstvenimi stanji, razlaga dr. Vene.

Zdravila ne redčijo krvi

Med ljudmi je razširjeno mnenje, da antikoagulacijska zdravila redčijo kri, kar seveda ne drži. Kot pravi dr. Vene, ta zdravila zavrejo zapleten sistem strjevanja krvi, s čimer se zmanjša verjetnost za nastanek strdka. "Pri nekaterih bolnikih se kljub temu lahko zgodi, da pride do strdka, vendar je verjetnost, da bi se kaj takega zgodilo, za 70 odstotkov manjša." Kaj pa se zgodi s strdki, ki so v že nastali? Sogovornica pojasnjuje, da telo premore mehanizem, ki strdke v veliki meri odstrani, nekateri pa se zabrazgotinijo.

Dolga razpolovna doba

Ena od pomanjkljivosti zaviralcev vitamina K je razmeroma dolga razpolovna doba. Težava nastopi, če mora človek, ki jih jemlje, na invaziven poseg, pri katerem obstaja velika možnost krvavitev, denimo na operacijo, biopsijo ipd. V takem primeru, pravi sogovornica, mora bolnik približno pet dni pred predvidenim posegom začasno opustiti zdravilo. Bolnikom, pri katerih je nevarnost za nastanek strdkov zelo velika, v vmesnem času predpišejo zdravljenje z injekcijami. Nekatere posege, ki niso povezani s tolikšnim tveganjem za nastanek krvavitev, pa zdravniki opravijo brez prekinitev zdravljenja, če je INR na želenem območju, saj bi bila prekinitev nevarnejša od tveganja za krvavitev med posegom.