Atrijska fibrilacija - ko srce ponori

prof. dr. Peter Rakovec, dr. med.
prof. dr. Peter Rakovec, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Ste že kdaj doživeli ali pa morda redno doživljate, da vam srce iz neznanega vzroka nenadoma začne neenakomerno utripati, srčni utrip se naglo pohitri, čeprav mirujete ali celo ležite, občutek imate, da vam bo srce dobesedno skočilo iz prsi, in za kratek čas vas oblije vročina? Opisana težava se verjetno marsikomu zdi zelo znana, saj številni ljudje potožijo zdravniku o neprijetnih občutkih, povezanih z nemirnim, “plapolajočim” srcem. Toda če so tovrstne težave kratkotrajne, človek pa sicer lahko živi povsem normalno, ni vzroka za preplah. Palpitacije, kot temu stanju poskočnega srca pravijo zdravniki, so pogoste, vendar k sreči pri sicer zdravem srcu večinoma nenevarne. Povsem nekaj drugega pa je atrijska fibrilacija.

To je strokovni izraz za motnjo srčnega ritma, ki izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih. Slovensko ji rečemo preddvorno migetanje. Kot pojasnjuje prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ima atrijska fibrilacija lahko številne vzroke oziroma pospešujoče dejavnike.

Povzročijo jo lahko vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore, pa tudi strukturne nepravilnosti v mišičju srčnih preddvorov, kar pa bi bilo možno dokazati samo pod mikroskopom, to pa je v praksi nemogoče. Pogostejša je tudi pri visokoraslih ljudeh, ki imajo temu primerno večje srce, fibrilacijo pa povzročajo tudi nekatere srčne hibe, zlasti napake mitralne zaklopke. Pri otrocih je atrijska fibrilacija redkost. Pogosta je med ljudmi s povišanim krvnim tlakom. Tudi pri starejših je ta motnja ritma veliko pogostejša, saj jo ima približno deset odstotkov ljudi, starejših od 75 let, medtem ko je njen delež med prebivalstvom vseh starosti približno 1-odstoten.

Hitro in neenakomerno bitje srca

Med napadom atrijske fibrilacije je srčni ritem povsem nereden. Bolnik čuti, da mu je začelo srce zelo hitro utripati, navadno do 150 utripov na minuto, odvisno od tega, ali miruje ali pa se giba. Normalen srčni utrip znaša 70 utripov na minuto (za normalen razpon velja od 60 do 99 utripov na minuto), v mirovanju 60, v spanju celo 40. Zato je 150, 160 ali celo več utripov na minuto seveda zelo moteče in neprijetno. Utripi so neredni, saj mišičje preddvorov deluje neusklajeno in neenakomerno. Mišičje srčnih preddvorov ne opravlja nobenega koristnega dela več, kar za približno petino poslabša delo srca.

Nevarni strdki

Ker se srčna mišica ne krči in razteza normalno, ima to številne posledice, med drugim zaradi tega prekati ne delujejo več enakomerno. Ker srce deluje prehitro in preddvora ne sodelujeta več pri polnitvi prekatov s krvjo, je učinkovitost krvnega obtoka manjša. Bolnik, ki jemlje zdravila, ima lahko razmeroma dobro urejeno hitrost delovanja prekatov v mirovanju, pod obremenitvijo pa se utrip neenakomerno pospeši in je neskladen s stopnjo obremenitve.

Ob naporu torej pride do previsoke frekvence srčnega utripa. Preddvori bi se morali krčiti, a se ne, zato v njiju začne zastajati kri. Če kri zastaja, se lahko začne strjevati, tvorijo se krvni strdki, pojasnjuje prof. Rakovec. Strdki najpogosteje nastajajo v levem preddvoru v tako imenovani avrikuli. To utegne biti nevarno, saj lahko po arterijah potujejo kamorkoli, v vse organe velikega krvnega obtoka, in zamašijo velike žile pomembnih organov. Če zamašijo koronarno arterijo, pride do srčnega infarkta, zamašitev ledvične arterije pa povzroči ledvični infarkt. Žal zaradi anatomije velikih žil strdki najpogosteje odletijo v možgansko žilje in povzročijo možgansko kap.

Članek se nadaljuje »


Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki