Vse skupaj bi se na tej točki končalo, če ji ne bi na koncu postavil še navidez povsem nedolžnega vprašanja, ali v zadnjih dneh morda opaža spremembe pri dihanju. Z drugimi besedami, ali težje diha.

Začudena, da jo dermatolog sprašuje po težavah z dihanjem, je vendarle povedala, da res nima več kondicije, kakršno je imela še pred meseci, in da se zadiha že pri najmanjšem naporu.

Dermatolog je Matejo nemudoma poslal na kontrastno CT-slikanje pljuč, ki je pokazalo, da ima Mateja v pljučih krvne strdke, čemur se strokovno reče pljučna embolija. Ker je lahko tudi usodna, zahteva takojšnje zdravljenje, tako imenovano antikoagulantno terapijo z injekcijami in/ali s tabletami. Zdravila preprečujejo strjevanje krvi in morebitno vnovično pojavljanje strdkov v venah.

Najprej so strdki

Pljučna embolija je torej posledica krvnih strdkov, ki zamašijo pljučno arterijo ali njene veje. Strdek je lahko en sam, lahko pa jih je več. Strdek (tromb) nastane v venah okončin, navadno v nogah; govorimo o venski trombozi oziroma venski tromboemboliji. Strdek lahko veno zamaši samo delno, lahko pa vso žilno svetlino. Ta lahko povzroči pljučno embolijo ali pa globoko vensko trombozo. Prepoznamo jo po hudih bolečinah v nogi, ki postane temno modra in otečena. To je zelo resno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje, zato mora bolnik nemudoma na enoto za nujno medicinsko pomoč.

Kdaj se bo strdek odtrgal, če se bo, je nemogoče predvideti. Vsekakor pomaga in je priporočljivo, če si noge kompresijsko povijamo. S tem je možnost, da bi se strdek odtrgal in odpotoval v pljuča, veliko manjša, saj kompresijski povoji preprečujejo širjenje žil, obenem pa kri lažje odteka po venah nazaj v srce.

Trombozo je težko prepoznati

Krvne strdke je težko diagnosticirati, saj bolniki nimajo simptomov ali pa niso specifični, zato je najučinkoviteje, če se strdkom in morebitni posledični globoki venski trombozi ali pljučni emboliji izognemo s preventivnimi ukrepi.

Bolj ogroženi so ljudje, ki veliko mirujejo, tisti z boleznijo v družini, ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, zlasti pogosto pa bolniki po večjih operacijah. Med zadnjimi so še posebno ogroženi vsi, ki so prestali večjo ortopedsko operacijo, konkretno zamenjavo kolena ali kolka, zato še šest tednov po operaciji prejemajo preventivno antikoagulantno terapijo.

Drugi ukrepi

Sočasna ukrepa za preprečevanje pljučne embolije sta še povijanje nog s kompresijskimi nogavicami in telesna dejavnost, predvsem plavanje, hoja in kolesarjenje. Izogibati se je treba borilnim veščinam, smučanju, drsanju in drugim dejavnostim, pri katerih so možne poškodbe okončin.

Če je krvne strdke težko prepoznati, pljučna embolija praviloma poteka opazneje, včasih celo dramatično. Nenadno oteženo dihanje, bolečine v pljučih in izrazito slabo počutje so znaki, ki jih nikakor ne gre zanemariti. Težave, ki jih občuti bolnik s pljučno embolijo, so sorazmerne z velikostjo in številom krvnih strdkov v pljučih. Manjši so, manj težav občuti – in nasprotno. Ker je embolija stanje, ki ogroža življenje, jo je treba jemati skrajno resno; če se težave z dihanjem pojavijo nenadoma, jih je treba takoj obravnavati.