Hipertenzija je glavni dejavnik tveganja za srčni infarkt in možgansko kap, zaradi česar v svetu vsak dan umre približno tri tisoč ljudi, po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije pa bodo infarkt, kap, ateroskleroza in koronarne bolezni tudi v tem stoletju glavni vzrok umrljivosti. Številne raziskave so pokazale, da uspešno zdravljenje in zniževanje visokega krvnega tlaka dolgoročno spremljata tudi znižanje splošne kardiovaskularne obolevnosti in posledična umrljivost, zato je nadvse pomembno, da zvišan krvni tlak čim prej ugotovimo.

Prav zaradi omenjenih dejstev je težko razumljivo, da sta nadzor nad to boleznijo in uspešnost zdravljenja izredno nizka. V državah razvitega sveta, kamor se umešča tudi Slovenija, ima manj kot dvajset odstotkov bolnikov tlak pod nadzorom. To je velika škoda, saj bi s pravočasnim odkrivanjem hipertenzije in zlasti s temeljitim zdravljenjem lahko preprečili številne primere smrti zaradi srčno-žilnih ali možgansko-žilnih dogodkov.

Ubija potihem

Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj je odstotek uspešnosti zdravljenja tako zelo nizek. Vzrokov za to je več, eden od njih pa je zagotovo to, da je hipertenzija bolezen, ki jo je težko odkriti, saj bolnik največkrat niti ne ve, da ima povišan krvni tlak. Občasni glavoboli, utrujenost, nespečnost, motnje koncentracije in omotice so sicer neprijetni, vendar se zaradi njih človek le redko odpravi k zdravniku. Tako se pogosto primeri, da bolnik obišče zdravnika šele takrat, ko ima zaradi hipertenzije že okvarjene druge organe ali pa doživi infarkt/možgansko kap. Hipertenzija je potemtakem bolezen, ki ubija potihem.

Kaj je krvni tlak?

Kri ves čas teče po žilah, in če jo hoče srce poslati prav v vse žile, mora v žilah obstajati določen pritisk. Krvni obtok lahko deluje le, če je v žilah ustrezen pritisk oziroma tlak. Ta ni v vseh žilah enak. Največji je tik ob vstopu v glavno žilo odvodnico (aorta), najmanjši pa v žili dovodnici (vena cava), tik pred vstopom v srce. Če srce utripa prehitro, če je v sistemu preveč tekočine in če so žile preozke, je krvni tlak previsok. Zvišan krvni tlak dodatno obremenjuje srce in krvni obtok. Ker srce dalj časa dela pospešeno, se poveča in/ali zadebeli levi prekat (hipertrofija levega prekata - HLP).

Rahlo povečano srce še vedno lahko deluje normalno, toda če se stanje poslabša, srce postopoma oslabi in ne zmore več običajnih obremenitev. Zaradi HLP se zelo poveča možnost oziroma tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, lahko pa pride tudi do odpovedi srca. HLP se pojavi pri približno dobri tretjini bolnikov s hipertenzijo. Razlikujemo med sistoličnim ali "zgornjim" krvnim tlakom, ki ga izmerimo takrat, ko srce iztisne kri v ožilje, in diastoličnim ali "spodnjim" krvnim tlakom, ki ga izmerimo, ko srce počiva. Tlak izrazimo v milimetrih živega srebra (mm Hg ).

Optimalni krvni tlak je 120/80 mm Hg, o zvišanem krvnem tlaku pa govorimo, kadar je tlak trajno višji od arbitrarno določene vrednosti 140/90 mm Hg. Povečane so lahko samo vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oziroma diastoličnega krvnega tlaka, ali pa so povišane vrednosti obeh. Krvni tlak ni pri vseh ljudeh enak, celo pri vsakem posamezniku se v različnih obdobjih dneva spreminja glede na naravni cirkadiani ritem. Najnižji je tlak med spanjem. Ko vstanemo, se občutno dvigne, po kosilu spet pade, proti večeru se znova dviga in zvečer spet umiri. Tlak se zelo zviša pri telesnem naporu oziroma takrat, ko smo zelo živčni, razburjeni ali čutimo nelagodje in tesnobo, denimo v zdravniški čakalnici. Zaradi tega nam krvni tlak med pregledom pri zdravniku običajno rahlo naraste (sindrom bele halje).
Krvni tlak narašča tudi s starostjo. Včasih je veljal preprost vzorec, po katerem so si ljudje lahko izračunali normalen krvni tlak za svojo starost: svojim letom so prišteli 100. Ta obrazec danes več ni v uporabi, saj je normalen krvni tlak za petdesetletnika od 135 do 139 mm Hg, in ne 150 mm Hg, kot bi bil po zastareli formuli.