Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zvišani krvni tlak je neboleča, a nevarna bolezen

Arterijska hipertenzija pomeni zvišan krvni tlak. Krvni tlak je odvisen minutnega volumna srca, to je količine krvi, ki jo srce iztisne v časovni enoti, in upora v malih arterijah na periferiji krvnega obtoka (arteriolah), ki nasprotuje temu iztisu. Večji ko je iztis, višji je krvni tlak. Večji ko je periferni žilni upor, višji je krvni tlak. Ta dejavnika se prepletala, vendar je vseeno pomembnejši periferni žilni upor, pravi prim. dr. Jurij Dobovišek, dr. med. s kliničnega oddelka za hipertenzijo Kliničnega centra v Ljubljani.
Gladke mišice arteriol se pod vplivom prebitka različnih snovi in hormonov v krvi, kot so natrij, adrenalin, noradrenalin in angiotenzin II, čezmerno skrčijo in zožijo svetlino arteriole, kar poveča upor pretoku krvi. Vse te snovi so sicer potrebne za normalno življenje. Če pa sta simpatični živčni sistem in renin-angiotenzinski sistem preveč vzdražena, je v obtoku in tkivih preveč noradrenalina in angiotenzina II, arteriole pa se skrčijo. Posledica je porast krvnega tlaka, pospeši se tudi srčni utrip. Prebitku angiotenzina II sledi prebitek hormona aldosterona, ki povzroča zadrževanje soli in vode ter s tem povečuje prostornino krvi, kar tudi zviša krvni tlak. To so sicer kompenzacijski mehanizmi, ki se sprožijo za vzdrževanje normalnega stanja organizma. Bolezenski so njihovi čezmerni učinki, ena od posledic je lahko zvišanje krvnega tlaka.

Esencialna ali sekundarna?

V medicini razlikujemo med tako imenovanima esencialno in sekundarno hipertenzijo.
Pri sekundarni gre za posledico neke bolezni. Pri približno desetih odstotkih ljudi s povišanim krvnim tlakom je ta težava sekundarnega izvora; vzrok je večinoma v ledvicah ali žlezah z notranjim izločanjem. Pri večini bolnikov s hipertenzijo pa zdravniki ne morejo ugotoviti vzroka za povišanje tlaka. Govorimo o primarni ali esencialni hipertenziji. To ne pomeni, da vzroka ni. Toda na današnji stopnji razvoja znanosti še ni uspelo nedvoumno ugotoviti vzroka za hipertenzijo pri večini teh bolnikov, čeprav je bilo poskusov veliko. Ostalo je le pri predpostavkah, ki niso bile nikoli dokončno potrjene. Najbrž je precej močan genetski dejavnik, saj obstajajo družine, kjer je več hipertonikov, a tudi takšne, v katerih jih sploh ni. Pomembni so tudi dejavniki iz okolja. Vemo, da imajo ljudje, ki jedo preslano hrano, imajo preveliko telesno težo, uživajo veliko alkohola in so telesno nedejavni, pogosteje zvišan krvni tlak kot tisti, pri katerih ti dejavniki niso prisotni.

Visok krvni tlak in kajenje

Ena cigareta, ki jo pokadite, vam bo za kratek čas zvišala tlak, vendar se bo potem spet znižal. Verižni kadilci pa imajo lahko stalno zvišan krvni tlak. Tudi cigareta v kombinaciji s kavo zviša krvni tlak. Zdravniki dandanes hipertonikom ne prepovedujejo kave. Tudi kava za kratek čas blago zviša krvni tlak. Vendar bi bilo treba popiti čez dan kar cel liter kave, da bi se to pomembno poznalo pri tlaku. Kava pospešuje srčni utrip ali pa škodi želodcu. Če pa človek popije dve ali tri skodelice kave na dan, to na tlak ne vpliva pomembno. Če človek veliko kadi in poleg tega popije veliko kave, se mu lahko zaradi tega krvni tlak trajno zviša, dokler to počne.

Imajo lahko tudi otroci povišan krvni tlak?

Lahko, to je celo vse pogostejši pojav. Otroci s preveliko telesno težo imajo lahko pravo esencialno hipertenzijo, se pravi takšno, pri kateri ni mogoče najti vzroka. Možno je, da ima kdo od staršev višji krvni tlak. Pediatri bi lahko o tem veliko povedali, saj spremljajo to področje. Pred leti je med zdravniki prevladovalo mnenje, da je pri otrocih možna samo sekundarna hipertenzija, torej povišan krvni tlak kot posledica kake druge bolezni. Zdaj pediatri pravijo, da je teh primerov malo, da pa je veliko primarne hipertenzije. Ker je ta povezana s preveliko telesno težo, bi morali starši teh otrok zelo paziti na njihovo prehrano.


Ali je povsem normalno, da nam s starostjo tlak narašča?

Da, to je normalno. Mlad odrasel človek naj bi imel krvni tlak pod 120/80 milimetrov živega srebra (mmHg). To je sicer za odrasle ljudi optimalen tlak. Ugotovili so, da tlak, ki je višji, že povzroča okvare v ožilju. Višji ko je tlak, večjo okvaro povzroča. Normalen krvni tlak je po zadnjih evropskih in slovenskih smernicah pod 130/85 mmHg. Visoko normalen krvi tlak je 130−139/85−89. Vse, kar je več, je že hipertenzija. 140/90 je meja za povišan krvni tlak, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija leta 1962 in še vedno velja ne glede na starost.

S staranjem krvni tlak narašča, ker se spreminjajo lastnosti naših arterij. Pri ljudeh, ki nimajo hipertenzije, se s staranjem minutni volumen srca zmanjšuje, sistemski žilni upor pa povečuje. Podobno je pri starejših hipertonikih, vendar imajo ti manjši minutni volumen srca kot starejši ljudje brez hipertenzije in večji sistemski žilni upor. Tudi starejši bolniki, ki imajo povišan samo sistolični krvni tlak, imajo lahko velik sistemski žilni upor. Nizek diastolični krvni tlak pa je lahko posledica neelastične aorte in velikih arterij elastičnega tipa. Približno do šestega desetletja življenja nam naraščata oba tlaka, sistolični in diastolični. Pozneje narašča samo še sistolični tlak, diastolični pa ostaja enak ali celo pada. Pri starejših ljudeh velikokrat naletimo na divergentni tlak, se pravi zvišan sistolični in celo nizek diastolični tlak, tako da je amplituda krvnega tlaka velika. Drugače lahko rečemo, da imajo velik pulzni tlak.

Nevarnost visokega krvnega tlaka

Morda se komu zdi, da imajo ti ljudje težave s prekrvljenostjo. Vendar do teh težav ne pride samo zaradi tlaka. Arteriole so namreč v vitalnih organih zmožne avtoregulacije. To pomeni, da se prilagajajo pretoku krvi. Če je pretočni tlak visok, se arteriola skrči, da uravna pretok. Če tlak pade, se arteriola razširi. To je avtoregulacija. Zaradi dolgotrajnega višjega tlaka se mišična plast arteriole odebeli (hipertrofija). S tem se sposobnost hitrega prilagajanja zmanjšuje. To se zgodi tudi z leti, s staranjem. Vendar takšna arteriola prenese večje zvišanje krvnega tlaka kot normalna. Je prilagojena zvišanemu krvnemu tlaku. Nasprotno pa se ni zmožna prilagoditi akutnemu hujšemu znižanju krvnega tlaka. Hipertonike, zlasti starejše, zato bolj ogroža nenadno hudo znižanje krvnega tlaka kot zvišanje, saj lahko v prvem primeru pride do kritičnega poslabšanja prekrvitve možganov in/ali srčne mišice s hudo posledico.

Visok krvni tlak je lahko nevaren sam po sebi, brez drugih dejavnikov tveganja, denimo kadar zelo visok krvni tlak preseže avtoregulacijo, ki se, na primer, v možganih dogaja pri srednjem arterijskem tlaku od 60 do 150 mmHg. Srednji arterijski tlak je diastolični krvni tlak z dodatkom 1/3 pulznega tlaka.

Na primer: človek, ki ima krvni tlak 160/100 mmHg, ima srednji arterijski tlak 100 + 20 mmHg, torej 120 mmHg. Če je avtoregulacija presežena, visok tlak "udari" v kapilare, plazma začne pronicati v okolico, v možganih nastane edem (oteklina) in zato v lobanji, ki je zaprt prostor, nastane povečan tlak, ki "stisne" možgane. To je hipertenzijska encefalopatija. Encefalopatija dobesedno pomeni možgansko bolezen. Sledi smrt, če ni hitre intervencije, to je znižanja krvnega tlaka. Dlje ko imate visok krvni tlak, višji tlak potrebujete, da se vam to zgodi.

Preprosto povedano, žile so navajene na povišan tlak. Zgornja meja avtoregulacije se pomakne navzgor. Bolnik z dolgoletno hipertenzijo ima lahko, na primer, krvni tlak 240/140 mmHg in v tem primeru srednji arterijski tlak 173 mmHg, pa ne bo prišlo do hipertenzijske encefalopatije. Pri človeku z normalnim krvnim tlakom pa, ki se mu krvni tlak hitro zvišuje, arteriole niso prilagojene zvišanemu krvnemu tlaku, zato je lahko že zvišanje krvnega tlaka, denimo, na 200/125 mmHg in srednji arterijski tlak 150 mmHg, dovolj za takšen zaplet, če je mlajši, pa se to lahko zgodi pri še nižjem krvnem tlaku.

Druga posledica hudo povišanega tlaka je maligna hipertenzija, ki jo spoznamo po krvavitah in eksudatih (prehodu krvne plazme iz žil) ter včasih tudi oteklini izhodišča vidnega živca na očesnem ozadju. Zaradi nezdravljene maligne hipertenzije človek umre, ker se to dogaja tudi v ledvicah, ki brez zdravljenja odpovedo hitreje kot običajno, pridružijo pa se tudi zapleti v srcu ali možganih. Tretja neposredna posledica povišanega krvnega tlaka je že omenjena možganska krvavitev, ko poči arterija v možganih, kar povzroči poškodbo možganov z invalidnostjo ali tudi smrt.

Visok zgornji in spodnji tlak

Včasih je veljalo, da je nevarneje, če je povišan spodnji tlak. Tudi vse starejše raziskave so bile izpeljane na temelju diastoličnega krvnega tlaka. Najbrž zato, ker se ta tlak manj spreminja kot sistolični. V zadnjih desetih letih pa je bilo opravljenih veliko raziskav, ki so dokazale, da sta nevarna oba. Toda starejši ko smo, nevarnejši je povišan sistolični tlak. Res pa je tudi, da so bile skoraj vse velike raziskave opravljene na starejših ljudeh, pri katerih je sistolični krvni tlak običajno bolj problematičen kot diastolični.

Razlog za vključevanje predvsem starejših bolnikov s hipertenzijo in drugimi dejavniki tveganja v raziskave je preprost. V tem primeru prej pride do usodnih ali neusodnih zapletov, ki jih zdravila prej in zato učinkoviteje preprečujejo kot pri mlajših. Pokazalo se je, da z zdravljenjem hipertenzije z zdravili, ki znižujejo krvni tlak, zelo dobro vplivamo na tako imenovane končne izhode (usodna ali neusodna možganska kap in srčni infarkt, umrljivost zaradi vseh srčno-žilnih zapletov). Če nam uspe znižati krvni tlak, čeprav ne dosežemo normalnega, lahko zmanjšamo tveganje za možgansko kap za 40 ali celo 50 odstotkov.

Zelo nevarno je, če imajo ljudje s povišanim krvnim tlakom tudi sladkorno bolezen. Tudi diabetologi menijo, da je treba pri teh bolnikih agresivno zdraviti oboje, sladkorno bolezen in hipertenzijo, drugo pravzaprav še bolj. Treba je težiti k znižanju krvnega tlaka pod 130/80 mmHg.

Vpliv povišanega tlaka na srce

Visok krvni tlak pomeni nenehno obremenitev srca. V aorti in arterijah je krvni tlak zvišan. Srce torej črpa kri proti visokemu tlaku, kar pomeni obremenitev s tlakom. Srce se mora temu prilagoditi. To stori tako, da se zadebeli mišica levega prekata srca. Nastane hipertrofija levega prekata, ker se povečata mišična in vezivna masa prekatne stene. Pri obremenitvi s prostornino, kadar se skozi srce pretaka prevelika količina krvi, kar se dogaja pri nekaterih bolnikih z zvišanim krvnim tlakom, na primer pri debelih, pa pride predvsem do razširjenja votline levega prekata. Pogosto sta v igri obe obremenitvi srca. Vendar tudi pri čisti obremenitvi s tlakom z leti pride do razširjenja votline levega prekata in do popuščanja srca. Že samo hipertrofija poslabša pretok v koronarnih arterijah, zlasti majhnih, prispeva pa tudi k razvoju koronarne bolezni, se pravi bolezni večjih koronarnih arterij, ki potekajo na površini srca. Zato je angina pektoris zelo pogosto srčni simptom pri bolnikih s hipertenzijo, njihova ogroženost s srčnim infarktom pa je velika.


Počutje bolnikov z visokim krvnim tlakom

Pogosto se človek z visokim krvnim tlakom dobro počuti. Ker pa smo ljudje različni, ni vedno tako. Zdravniki v običajni klinični praksi imajo različne izkušnje. Lahko naletijo na osebo, ki ji po naključju ugotovijo krvni tlak 180/120 mmHg, a ta sploh nima nobenih težav. Če bi imel diabetik ustrezno zvečan krvni sladkor, bi zanesljivo imel težave. Če ne drugega, bi moral kar naprej hoditi na vodo in bi bil čezmerno žejen. Lahko, da bi bil bolj utrujen in bi prej poiskal pomoč. Pri povišanem krvnem tlaku se ljudje sicer prej utrudijo pri telesnem naporu, zmanjša se jim sposobnost koncentracije, pojavijo se lahko glavoboli, zlasti v zatilju, tiščanje v prsih, razbijanje srca, a tudi omotičnost, vrtoglavice, razbijanje srca in slabši spanec. Veliko teh znakov je lahko povsem nespecifičnih, kar pomeni, da se lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih.

Vse smernice za obravnavanje hipertenzije priporočajo, da je treba zdraviti že blago povišan krvni tlak. Če hkrati ni drugih dejavnikov tveganja in gre za blago ali zmerno povišanje krvnega tlaka, velja zlasti pri mlajših bolnikih najprej poizkusiti s spremembo življenjskega sloga, torej bolj zdravo prehrano, opuščanjem kajenja in alkohola, zmanjšanjem vnosa soli, ureditvijo telesne teže in primerno telesno dejavnostjo. Z zdravim življenjskim slogom je možno normalizirati blago povišan krvni tlak. Američani se nagibajo k zgodnejši uporabi zdravil kot Evropejci. Dr. Dobovišek pravi, da imajo najbrž prav. Dobro je zgodaj začeti z zdravili, zlasti tedaj, ko zdravnik oceni, da so zahteve po bolj zdravem načinu življenja premalo stvarne, oziroma da bolnik zaradi narave svojega dela in okolja, v katerem živi, ali drugih bolezni ne bo mogel spremeniti svojih navad.

Smo v obdobju z dokazi podprte medicine. Do zdaj še ni bila opravljena raziskava, ki bi ji uspelo dokazati, da je mogoče s spremenjenim življenjskim slogom pomembno zmanjšati obolevanje za srčno-žilnimi boleznimi in umrljivost zaradi njih. Vendar ustrezen življenjski slog zanesljivo zelo pomaga zdravilom pri doseganju čimbolj normalnih vrednosti krvnega tlaka.

Kategorija krvnega tlaka                         SKT (mmHg)         DKT(mmHg)
optimalen                                                     <120                 <80

normalen                                                     120-129             80-84
visoko normalen                                            130-139            85-89

blaga arterijska hipertenzija (1. razred)           140-159              90-99
zmerna arterijska hipertenzija (2. razred)        160-179            100-109

huda arterijska hipertenzija (3. razred)              ≥180                ≥110
sistolična arterijska hipertenzija                       ≥140                 <90

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možgani , srce , hipertenzija , krvni tlak , tlak , bolezni srca in ožilja , encefalopatija , povišan krvni tlak

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.