Simptomi napadov anksioznosti in srčnega infarkta so podobni

(Foto: Shutterstock)

Ne zanemarimo povezav med stresom, anksioznostjo in srčnimi obolenji

Na urgenco pripeljejo bolnika z znaki infarkta. Zdravniki sklenejo, da ni šlo za srčni infarkt, ampak napad anksioznosti oziroma panike, tesnobe, ki ima podobne simptome.

Bolnik si oddahne, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je treba opozorilo vzeti resno, saj lahko stres sčasoma privede do »čisto pravega« infarkta.

Povsem normalno je, da si človek oddahne, ko izve, da kljub zelo podobnim simptomom ni šlo za srčno kap, saj navadno psihičnih težav ne jemljemo dovolj resno, meni psihologinja in specialistka zakonske in družinske terapije Anamarija Toth Kostevc. Toda premalokrat se zavedamo, da nas lahko prav psihično stanje ali stiska pripelje do telesne bolečine.

»Pozabljamo, da je veliko resnih bolezni psihosomatske narave, kar pomeni, da je obolenje najprej nastalo v psihi in je zaradi ponavljajočega se stanja prešlo v kronično psihično spremenjenost, kar je pripeljalo do fizične napake ali bolezni,« pojasnjuje. Pravi, da med psihofizična obolenja sodijo ulkusne bolezni, bronhialne astme, arterijska hipertenzija, bolezni debelega črevesa, sladkorna bolezen in ne nazadnje tudi infarkt. »Število psihofizičnih obolenj po zadnjih študijah presega 60 odstotkov vseh obolenj,« pravi Anamarija Toth Kostevc.

Stres

»Akutni stres povzroča sproščanje adrenalina, kortizola in drugih hormonov, ki zvišujejo srčni utrip, krvni tlak, pospešujejo vnetje, večajo strjevalno sposobnost krvi in višajo raven sladkorja v krvi,« je pojasnila kardiologinja dr. Andreja Černe Čerček iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Sčasoma lahko kronična izpostavljenost fiziološkim spremembam privede do poškodbe žilne stene in nastanka aterosklerotičnih leh v arterijah, ki prehranjujejo srčno mišico. »Po drugi strani lahko akutni stres tudi sproži infarkt pri osebi, ki že ima koronarno srčno bolezen,« pojas­njuje kardiologinja.

Anamarija Toth Kostevc opozarja, da se število psihofizičnih obolenj vztrajno povečuje, vendar pa o ukrepih slišimo le redko. »Govorijo nam, da moramo spremeniti življenjski slog, vendar navadno spreminjamo prehrano, dodamo šport in zaužijemo pest vitaminov in mineralov, tudi različnih zdravil. Pozabljamo pa na spremembe psihičnega stanja, osebnosti, vedenja, mišljenja, ki so pripeljale do obolenj,« opozarja.

»Povezava med stresom, anksioznostjo in srčnimi obolenji je kompleksna, vendar gotovo obstaja,« pravi Anamarija Toth Kostevc. »Glavni element te povezave smo mi, naša osebnost in naša psihična struktura,« trdi. Pojasni, da je doživljanje stresa odvisno od posameznika, ki lahko določen položaj doživi kot stresen zaradi prepričanj, osebnosti, izkušenj in kognitivnih interpretacij položaja in z njim povezane akcije, za katero meni, da se pričakuje. »Stres je torej naša razlaga položaja in dojemanja naše sposobnosti spopadanja s tem položajem,« pravi. Kadar za te situacije nimamo pravih mehanizmov obvladovanja, pride do preobremenitve organizma z anksioznim stanjem.

Anksioznost

To se skozi življenje utrdi in razvije v osebnostno potezo in človek se začne z anksioznim vedenjem odzivati tudi, ko ogrožajoč položaj ne obstaja. »Naše telo tako nenehno dela v rdečih vrednostih, kar lahko privede do spremenjenega notranjega stanja telesa, kamor sodijo tudi povišan pritisk, holesterol in diabetes, to pa lahko povzroči težave s srcem in infarkt,« pojasnjuje sogovornica.

Napad panike - ukrepajmo

Prepričana je, da nas mora takrat, ko nam zdravnik pove, da smo doživeli »le« napad panike, in ne infarkta, pošteno zaskrbeti. Če ne ukrepamo in ne poiščemo psihološke oziroma terapevtske pomoči, se nam lahko stanje poslabša in panični napad ponovi, ta pa lahko nekega dne postane tudi pravi infarkt. »Panični napad je kot stop znak. Dojeti ga moramo kot notranji klic po psihološki pomoči,« trdi Anamarija Toth Kostevc.
Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki