Rehabilitacija po infarktu

Izr. prof. dr. Borut Jug, internist in kardiolog ter vodja Centra za preventivno kardiologijo na Interni kliniki UKC Ljubljana
Izr. prof. dr. Borut Jug, internist in kardiolog ter vodja Centra za preventivno kardiologijo na Interni kliniki UKC Ljubljana (Foto: Jure Makovec)

Rehabilitacija priporočljiva za vse bolnike s koronarno boleznijo, ne le tiste, ki so doživeli infarkt

»Srčni bolniki se pogosto izogibajo naporom zaradi bojazni, da bo telesna dejavnost poslabšala bolezen srca. V resnici telesna vadba koristi vsem, zlasti pa srčnim bolnikom. V zgodnjem obdobju po miokardnem infarktu (srčni kapi) je sicer res treba biti previden in individualno priporočati stopnjo telesne dejavnosti na podlagi ocene ogroženosti, a na splošno velja za vse – tudi za srčne bolnike –, da je najslabše, če zapadejo v sedeči življenjski slog,« opozarja internist in kardiolog izr. prof. dr. Borut Jug, vodja Centra za preventivno kardiologijo na Interni kliniki UKC Ljubljana.

Potek rehabilitacije po infarktu se deli na tako ime­novano bolnišnično fazo (do odpusta), ambulantno (od nekaj tednov do nekaj mesecev) in vseživljenj­sko. Po odpustu med bolnišnično in ambulantno fazo se bolnik znajde v »fazi X«. Sogovornik pravi, da je to za bolnike in zdravstveno osebje eno izmed težjih obdobij, saj se bolniki takrat začnejo spraševati, kako ogroženo je njihovo zdravje, pogosto jih je strah, še posebej ob bolečinah v prsnem košu, hkrati pa je v tem obdobju največ možnosti za ponovitev srčno-žilnega dogodka.


Zmogljivost, ogroženost in pridružene bolezni

»Ko bolnik konča bolnišnično zdravljenje in je odpuščen v domačo oskrbo, lahko izvaja vsakodnevne aktivnosti – lahko gre v trgovino, na sprehod, po opravkih, pospravlja, hitro hodi in vozi avtomobil – zadnje velja le za nepoklicne voznike, če nimajo motenj ritma, srčnega popuščanja ali rezidualne ishemije. Poklicni vozniki lahko začnejo voziti po šestih tednih in po tem, ko opravijo obremenitveno testiranje. Dokler nista opravljena obremenitveno testiranje in ocena ogroženosti (ki se navadno naredi na začetku rehabilitacije), se izvajanje intenzivnejših aktivnosti odsvetuje,« opozarja kardiolog. Glavno vodilo je: vadba naj bo intenzivna le toliko, da človek ob njenem izvajanju lahko normalno govori, pojasnjuje.

Po besedah dr. Juga se kardiologi zavzemajo, da bi postala norma za sprejem bolnika na rehabilitacijo po infarktu 30 dni, saj bi bilo to najbolj optimalno. Za zdaj je mediana po Sloveniji 40 dni. Na začetku rehabilitacije bolnika pregleda kardio­log, se pogovori o pridruženih boleznih, oceni ogroženost in opravi obremenitveno testiranje, s katerim se oceni zmogljivost srčno-žilnega sistema, ki je glavno vodilo pri načrtovanju aktivnosti.

Najmanj tvegane so aerobne vaje

Določene aktivnosti so lahko povezane s tveganji, ki so najbolj izrazita pri bolj ogroženih bolnikih – to so tisti, ki imajo po infarktu hude posledice, kot so srčno popuščanje, disfunkcija prekata, motnje srčnega ritma ali nerazrešena koronarna bolezen, ter tisti, ki so imeli že pred infarktom slabše fizične zmogljivosti, ali tisti, ki imajo določene pridružene bolezni, denimo sladkorno bolezen, bolezen aorte ali perifernih arterij, kronično ledvično bolezen ...

»Za te posameznike izvajanje statičnih vaj za moč ni primerno, ker zelo zvišajo krvni tlak in srčno frekvenco, to pa je glede na njihovo zdrav­stveno stanje preveč obremenjujoče,« razloži dr. Jug. Dodaja, da lahko te vaje izvajajo le z obremenitvenim testom dokazano manj ogroženi bolniki in bolniki z dobro zmogljivostjo, pa še to sprva le pod nadzorom (na rehabilitaciji).

Največ koristi bolnikom po infarktu prinašajo dinamične aerobne vaje, ker pri tem velike mišične skupine delujejo usklajeno s srčno-žilnim sistemom, pri čemer se dobro prekrvijo mišice.

Rehabilitacija

Rehabilitacija je priporočljiva za vse bolnike s koronarno boleznijo, ne le tiste, ki so doživeli infarkt, meni dr. Jug. »Ljudje s srčno-žilno ogroženostjo se morajo zavedati tveganja in tudi tega, da lahko z ukrepi to tveganje zmanjšajo,« pravi. Formalna rehabilitacija v ambulantnem okolju traja tri mesece, kar je dovolj dolgo, da se ljudje poučijo in da priporočila tudi ponotranjijo. Dodaja, da je rehabilitacija vseživljenjski proces, ki obsega prehranjevanje, gibanje, opuščanje kajenja, obvladovanje dejavnikov tveganja in skrb za psihosocialne vidike zdravja.

Cilj rehabilitacije: zaživeti normalno

Danes je mediani čas hospitalizacije za bolnike po infarktu v Sloveniji pet do šest dni, pravi kardiolog. V teh dneh se »pogasi požar«, uvede osnovno zdravljenje in »počisti žila« – vstavi se žilna opornica (stent). »Sočasno s prihodom novih zdravil se je rehabilitacija, ki je včasih potekala v zdraviliščih, začela vse bolj usmerjati v sekundarno preventivo in tako zdaj poteka v centrih za ambulantno rehabilitacijo po srčni kapi. Pozitivne posledice rehabilitacije so se začele hitro kazati: podatki iz registra so pokazali, da imajo bolniki, vključeni v te programe, manj srčno-žilnih dogodkov, manj celokupne umrljivosti in boljšo kakovost življenja, pravi dr. Borut Jug.


Zbirališče ­zanesljivih­ ­informacij in dobrih ­skupinskih vadb

Sogovornik bolnikom s koronarno boleznijo svetuje, naj se po koncu formalne rehabilitacije včlanijo v enega izmed koronarnih klubov, ker so tam dostopne informacije zanesljive, saj v strokovnem svetu sodelujejo različni strokovnjaki, denimo zdravniki, kineziologi, medicinske sestre in fizioterapevti. »S strokovnim znanjem pomagamo pri sestavljanju programov, svetujemo o zdravem življenjskem slogu, prehrani, gibanju in podobno.« Pravi, da imajo skoraj vsi klubi organizirano tudi skupinsko vodeno vadbo, ki je posebej prilagojena bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi. Vaditelji so navadno diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in kineziologi, ki so usposobljeni za prepoznavanje srčno-žilnih zapletov in poznajo osnovne postopke oživljanja, zato so bolniki res v dobrih rokah, sklene.

AMBULANTNA REHABILITACIJA PO SRČNI KAPI PO SLOVENIJI JE ORGANIZIRANA V:
  • UKC LJ
  • UKC MB
  • Slovenj Gradcu
  • Murski Soboti
  • Celju
  • Izoli
  • Ptuju
  • Topolšici
  • Šmarjeških Toplicah
  • Jesenice in Nova Gorica sta za zdaj v fazi načrtovanja
1/3 bolnikov po srčni kapi je tako ogrožena, da imajo omejitve glede telesne dejavnosti in celo dela,
2/3 bolnikov po rehabilitaciji živita normalno.
20 % v petih do desetih letih po kapi vnovič doživi srčno-žilni dogodek. Vsak ukrep zdravega življenjskega sloga (telesna vadba, opustitev kajenja, varovalna mediteranska prehrana) in vsako zdravilo (aspirin, statin, blokator beta, zaviralec ACE) posamično zmanjša tveganje za okoli 25 odstotkov.
Tveganje za ponovitev srčne kapi eksponentno upada: največje je v prvem mesecu, nato v prvem letu, nato v petih letih in nato v desetih letih.
60 % bolnikov ima po srčni kapi napade tesnobnosti, 20 odstotkov pa depresijo. Programi rehabilitacije bolnikom pomagajo, da težave prepoznavajo in se z njimi spoprimejo, tako da so po šestih mesecih obvladane pri večini posameznikov.



Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Vsi Viva strokovnjaki