Pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji srčnih bolnikov

Prof. dr. Irena Keber: "Rehabilitacijo danes tudi evropsko kardiološko združenje priznava kot uveljavljen ukrep. Z njo ocenjujemo tudi kakovost obravnave bolnika po infarktu."
Prof. dr. Irena Keber: "Rehabilitacijo danes tudi evropsko kardiološko združenje priznava kot uveljavljen ukrep. Z njo ocenjujemo tudi kakovost obravnave bolnika po infarktu." (Foto: Osebni arhiv)

Koronarna društva in klubi

Srčno-žilne bolezni so najpogostejše bolezni v Sloveniji in tudi eden vodilnih vzrokov smrtnosti. Med nami živi več kot sto tisoč ljudi, ki se spopadajo z eno od njih.

Kot pravi prof. dr. Irena Keber, dr. med., spec. internistka kardiologinja in predsednica Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije, je za srčne bolnike zelo pomembno, da po prvem dogodku čim prej začnejo rehabilitacijo. Pred nekaj desetletji je veljalo, da morajo čim več počivati in mirovati, v začetku šestdesetih let pa se je začela bolnišnična rehabilitacija. Izkazalo se je namreč, da so bolniki, ki so po srčnem infarktu ležali, nekateri tudi več tednov, v velikem številu dobivali hude zaplete po tistem, ko so zapustili bolnišnico. Predvsem so prevladovale tromboze in pljučne embolije, tudi nenadne smrti niso bile redkost.

Bolnišnična rehabilitacija

»Pri bolnišnični rehabilitaciji smo uvedli tako imenovano stopničasto rehabilitacijo. Prvi korak je posedanje bolnika, sledijo blage telesne dejavnosti, ki jih bolnik izvaja v postelji, nato hoja po bolnišničnih hodnikih, v drugi fazi pa rekonvalescenca, ki jo bolnik izvaja v domačem okolju,« razlaga sogovornica in doda, da se je rekonvalescenca sprva začela razvijati v zdraviliščih. A izkazalo se je, da je bila 14-dnevna rehabilitacija v zdravilišču prekratka, poleg tega so bolniki vse dejavnosti, ki so se jih tam naučili, po odhodu domov sčasoma opustili. Prav zato sta se pojavili potreba in pobuda, da bi jo začeli izvajati ambulantno. Tako so lahko vse težave reševali sproti z zdravnikom ali medicinsko sestro.

Vseživljenjska rehabilitacija

V 81 krajih po Sloveniji deluje 17 koronarnih društev in klubov, ki združujejo 3.818 članov. Prvi klub je bil ustanovljen pred 35 leti, njihova glavna dejavnost pa je še vedno vseživljenjska rehabilitacija bolnikov.
»Zdravih navad ne moreš prevzeti za krajši čas; treba se jih je držati vse življenje. Samo tako lahko človek izboljša potek svoje bolezni, kakovost življenja in prepreči možnost infarkta. Rehabilitacijo danes tudi evropsko kardiološko združenje priznava kot uveljavljen ukrep. Z njo ocenjujemo tudi kakovost obravnave bolnika po infarktu,« pove Kebrova in doda, da si želijo imeti vključenih čim več bolnikov. »Trenutno v 17 koronarnih klubih združujemo le okoli 3.800 bolnikov, kar je malo, saj je populacija koronarnih bolnikov okoli 120 tisoč. Tu pozivamo vse zdravnike, da svoje bolnike usmerijo v tovrstno rehabilitacijo.«

Sogovornica še poudarja, da mora biti vadba strokovno zasnovana in vodena po smernicah. »Po infarktu vadba za 25 odstotkov zmanjša umrljivost, nenadno smrt pa za 36 odstotkov, kar je izjemno učinkovito.«


Temeljna redna telesna vadba


V ljubljanskem koronarnem klubu članom ponujajo celostno oskrbo. Kot pove njegova predsednica Petra Simpson Grom, imajo člani na voljo redno telesno dejavnost, predavanja in individualne zdravstvene posvete, kjer se lahko posvetujejo s specialistko kardiologinjo in medicinsko sestro, na voljo pa imajo tudi psihoterapevtko, kar je tudi zelo pomembno. »Bolnike poskušamo naučiti čim bolj zdravega življenja in izboljšati njihovo zdravstveno pismenost, jih izobraziti. Zato skrbimo, da imamo usposobljene vaditelje za delo s srčno-žilnimi bolniki. Ti morajo imeti ustrezno osnovno izobrazbo in posebno usposabljanje za vaditelje, ki ga organizira zveza. To je zelo pomembno, saj tu vadijo srčni bolniki, ki jih moramo ves čas opazovati, jim pomagati in paziti, da napor zanje ni prevelik.«

V vsaki skupini je od 10 do 15 bolnikov. Pred vsako vadbo bolnikom vaditelji izmerijo pritisk in se z njimi pogovorijo, nato začnejo ogrevanje in glavni del vadbe. »Bolnike razvrščamo glede na zdravstveno stanje, po diagnozi in po starosti, da je skupina čim bolj prijetna in funkcionalna. Pazimo, da bolnik z vadbo ne pretirava; bolje je, da je ta manj intenzivna, a redna. Nekateri mladi, ki tečejo dvakrat na dan na Šmarno goro, si lahko s tem naredijo več škode kot koristi. Srednja do nižja intenzivnost je najbolj primerna. Pomembno je, da ves čas udeležence vadbe opazujemo, koliko se znojijo, zadihajo, ali so pobledeli … Imamo tudi bolnike s srčnim popuščanjem, za katere je dolgo veljalo, da ne smejo nič delati ali se naprezati, vendar se je pozneje izkazalo, da je tudi pri njih telesna vadba zelo pomembna,« je za konec še povedala Irena Keber.

Če bi se želeli vključiti v katerega od koronarnih klubov, lahko pokličete na Zvezo koronarnih društev in klubov (041 602 216), kjer vam bodo povedali za najbližjega vašemu domu. Lahko jim pišete na Štepanjsko nabrežje 38, Ljubljana, ali po elektronski pošti info@zkdks.si.
Galerija

Prof. dr. Irena Keber: "Rehabilitacijo danes tudi evropsko kardiološko združenje priznava kot uveljavljen ukrep. Z njo ocenjujemo tudi kakovost obravnave bolnika po infarktu." Osebni arhiv

"Temelj vsega je redna telesna vadba. Zato skrbimo, da imamo samo usposobljene vaditelje za delo s srčno-žilnimi bolniki, " poudarja Petra Simpson Grom. Osebni arhiv

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki